Prvotno omenjeni svetniki niso imeli prav nobene povezave z vremenom – če smo natančni, s kislim vremenom sredi maja.  Včasih so ledeni možje godovali drugega, tretjega in četrtega maja, z uvedbo gregorijanskega koledarja v 16. stoletju pa so se njihovi godovi premaknili za deset dni naprej – in s tem tudi bojazni, ki naj bi jih prinesli. Prvi je Pankracij, ki goduje 12. maja in je zaradi svoje trdne vere umrl že pri 14 letih ter tako postal simbol vztrajnosti in nedolžnosti, predvsem pa zaščitnik cvetja in otrok. 

Za njim pride Sveti Servacij, ki je imel  pestro mladost; iz različnih težav mu je moral večkrat pomagati bog, kasneje pa  je postal celo duhovnik in misijonar. Legenda prav, njegovega groba nikoli ni pokril sneg, zato se nanj še danes obračamo s prošnjami proti zmrzali in škodljivcem. Tretjega izmed ledenih mož, škofa Bonifacija – ta goduje 14. maja – je mučeniška smrt doletela med opravljanjem misijonarskega dela. In zadnja, morda najbolj znana v tem naboru svetnikov, je seveda Zofija ali Zofka, ki goduje 15. maja. Njeno ime v grščini pomeni modrost in je tudi simbol učenosti. Legende o njenem življenju so različne, pogosto pa jo upodabljajo kot mater treh hčera s palmo, knjigo ali nečkami v rokah. 

No, sedaj pa poglejmo, kaj so "skuhali" ledeni možje glede vremena in ali je Zofka res bila vedno "poscana". 

Naredili smo pregled vremena v preteklosti, tokrat smo podrobneje pogledali na Notranjsko v času ledeni mož in Zofke. Pobrskali bomo nekaj  desetletij nazaj. 

1961 smo imeli slano, ko je godoval Pankracij (12. maja). Med letoma 1962 in 1968 so bile temperature času primerne, dvakrat je deževalo, sicer pa ni bilo omembe vrednih padavin – bilo je precej suho. 1969 je bilo zelo toplo, saj so se temperature gibale nad 25 stopinj. No, nekaj dni zatem, in sicer 20. maja, pa je denimo Logatec pobelil sneg. Namerili so skoraj 20 cm snega. Leto 1970 je minilo brez posebnosti v tem obdobju. Sledila so leta, ko so bile temperature času primerne, vendar je bilo deževno ali nestabilno. Tako je bilo med letoma 1972 in 1977. 

Potem pa je prišlo leto 1978, ko je Logatec spet pobelilo v času ledenih mož, in temperature so bile okoli ledišča več dni. Sledijo leta, ko ni bilo potrebe po kakšnem posebnem zapisu, sicer je bilo kakšno leto, ko je bilo hladno, vendar nekaj dni pred našimi svetniki. Potem moramo iz statistike vzeti leto 1987, ko je bilo precej hladno in mokro. Ponekod je celo prehodno snežilo do nižin. Omenimo lahko tudi leto 1991, ko je bilo precej hladno. Meja sneženja je namreč prilezla blizu nižin. V nadaljevanju do leta 2011 ni bilo kakšnih ekstremov. Sicer se je kašno leto zjutraj pojavila slana, to pa je bilo tudi vse. Leto 2003 je pravzaprav izstopalo zaradi visokih temperatur. 

Leto 2012 pa je postreglo s precej ekstremno situacijo, saj smo se tedaj iz pravega vročinskega vala (ponekod je bilo celo 30 stopinj) v nekaterih delih države v zelo kratkem času vrnili v pravo zimo. Ponekod je namreč prehodno snežilo v noči na 13.  maj. V Ljubljani, kjer so še dan prej, torej 12. maja, imeli 31 stopinj, je 13. maj prinesel občutno ohladitev. Dopoldan je bilo tako zgolj 4 stopinje nad ničlo. Leto zatem je bilo precej kislo, deževno. Meja sneženja je bila ponekod pod 1000 metri, v Zgornji Savinjski dolini pa še nekaj 100 metrov nižje. 

Kakšno pa bo vreme v prihodnjih dneh, preverite TUKAJ.