Neobhodno potreben je vrt. Brez njega ne gre. Ne verjemite tistim, ki vam razlagajo, kako boste svojo štiričlansko družino lahko prehranili z zelenjavo iz štirih balkonskih korit. Ne bo šlo! Je palahko čakanje na prvi balkonski pridelek vseeno zabavno in vzgojno. Tako bodo otroci vsaj vedeli, da jabolko ne raste na papirki, paradižnik pa ne na jablani.
Pravi vrtnarji že komaj čakajo, da se bo začelo. Štihanje, rahljanje, oblikovanje gredic, načrtovanje.Vsak vrtnar, ki da vsaj malo nase danes prisega na kolobarjenje, biodinamiko in eko –bio sploh. Če imate doma kakšnih 5 do 10 kubikov komposta, ki ste mu dodali še te in one in tretje mikroorganizme, ste zmagali. Zagovorniki kompostiranja vam zagotavljajo, da takega fižola še v življenju niste videli. Če pa komposta ni dovolj in, če niste povsem prepričani, da bo na vaših 50-tih kvadratih, kjer že 15 let gojite vse, kar se na taki ohišnici da vzgojiti, tudi letos raslo kot je prvo leto, potem si je treba pomagati z gnojenjem. Vsaj s tem. Imate vsaj dve možnosti.
Če kje blizu vas živi kak kmet, ki še uporablja vile s katerimi odmetava hlevski gnoj, se lahko odločite zanj. Gnoj mora biti »uležan«. Tako menda kakšno seme plevela, ki ga z gnojem prenesete na vrt, pozabi skaliti. A ne upajte preveč. Tudi tisti, ki nikoli niste vedeli, da kopriva raste mnogo hitreje kot solata, utegnete to hitro spoznati. Ko jo boste prvič pleli. Solato, seveda. S koprivo bi se nekateri lahko celo sprijaznili, saj bi jo jedli kot špinačo, a, ko se začnejo po vrtu vleči kurja čreva, začne navdušenje nad sosedovim hlevskim gnojem kopneti. In takrat po navadi zavijemo v trgovino.
Ker nekaj damo na načela, tudi tam zahtevamo naravno gnojilo. Takšno, ki ima vse kar gnojila morajo imeti, je pa pripravljeno tako, da v njem ni tistih nadležnih semen plevela. In seveda takšno, da bomo z njmi v zemljo vnesli ravno prav vsega. NI namreč vseeno ali na gredo, kjer bi radi krompir, nabutate obilo dušpika, na gredo kjer bi radi solato pa sam fosfor. Na primer. Vrtnarjenje že dolgo ni početje za male telebane. Vrtnarjenje je znanost.
AZET FEROFIT vas utegne prepričati. Med relativno široko ponudbo tovrstnih izdelkov ima kar nekaj prednosti. AZET FEROFIT je kompost. A, ker so ga pripravljali tisti,ki znajo šteti vse tisto, karv takem ''tanajboljšem'' kompostu mora biti, so vse učinkovine ravno prav odmerjene. V njem so, za razliko od hlevskega gnoja- tudi mikroorganizmi, ki potem rovarijo pod vašo solato in ji ustvarijo optimalne pogoje za rast. Zemlja z mikroorganizmi je bolj zračna in korenine rastlin lažje pridejo do vseh potrebnih ranil. In , jasno, lepše uspevajo. Humifikacija se reče temu procesu. Priznajte, da se sliši zelo pametno. Ker to pač ni kar kakšen brezzvezen gnoj, temveč gnoj,ki so ga zmešali pametni ljudje. Tudi razmerje med fosforjem, kalijem in dušikom je nam,reč najbolj pravo. V hlevskem gnoju je dovolj dušika, organskega kalija in fosforja pa ni. Prav ta dva pa sta zaslužna za številne cvetne nastavke. Brez teh pa , kot vemo, ni niti rožice, niti paradižnika. Se vam je že kdaj zgodilo, da so bučke in kumarice pognale dolge poganjke, na njih pa komaj kje kak plod? Seveda se vam je, saj se nam je vsem. No vidite!
In kot rečeno tudi semen plevela v AZET FEROFITU ni. Za tiste malo manj zagrizene urejevalce brezhibnih gredic to vsekakor ni nepomembno dejstvo. Saj ne, da bi morale naše gredice biti kot iz škatlice, je pa vseeno malo zoprno, če morate prekopati pol grede, da prijateljici dokažete kako je pod bujnim plevelom tu in tam vendarle skrit tudi kak ljubek rdeč korenček.
Kot rečeno z AZET FEROFITOM, si novega plevela ne boste prinesli na gredo. Saj smo se razumeli, a ne? Novega!!! Menda je tako, da se v nekaj letih lahko znebite tudi starega. Če seveda sosed kje preveč blizu nima svojih zapleveljenih gred. Tole vam raje napišemo, tako kot je res.
AZET FERFIT je narejen iz izključno naravnih sestavin in deluje dolgotrajno. Tudi, ko bo spomladanska solata porabila tiso, kar je za njo najbolj pravo, bo ostalo dovolj hranil BROKOLI ALI PA KASNNEJŠI BRSTIČNI OHROVT. Če vam enega ali drugega ne bodo pojedli lačni polžki. A o njih nekaj kasneje. V vrtnarskih centrih lahko izbirate med več AZET organskimi gnojili. Odločite se lahko za FEROFIT univerzalno organsko gnojilo za vrtnine , ki je registrirano za ekološko vrtnarjenje ali pa za specialna gnojila AZET za vrtnice, za jagode, za rododendrone, in za iglavce. Univerzalno gnojilo FEROFIT lahko vkopljete v zemljo že ob sajenju. Rastlina bo imela več tednov dovolj hrane. Pri specialnih gnojilih pa
je dobro vedeti kaj vaše rastline najbolj potrebujejo. Jagode, borovnice in maline ter sadno drevje potrebujejo več kalija. Z dušikom ne gre pretiravati, saj bodo rastline velike, ne bo pa prav dosti plodov. Tudi zato je dobro gnojiti s specialnimi gnojili, kjer so vse sestavine namešane tako, da je določeni rastlini najbolj v prid. Kot rečeno, ponudba gnojil AZET FERFIT je širok in v specializiranih trgovinah vam bodo znali izbrati pravega.
In pridelek bo bogat, lep in okusen, če…..če se ga ne bodo lotili polži.
