Nad Hirošimo je pred 70 leti ob 8.15 po lokalnem času eksplodirala štiri tone težka atomska bomba iz obogatenega urana, imenovana Little Boy oz. Deček. Eksplodirala je na višini 567 metrov in povzročila udarni val, ki je z močjo 35 ton na kvadratni meter in hitrostjo 440 metrov na sekundo uničil stavbe, živali, rastline in ljudi. V krogu 500 metrov okrog središča eksplozije so skoraj takoj umrli vsi ljudje. Zaradi neposrednih posledic bombe je samo do konca leta 1945 umrlo okoli 140.000 ljudi. Kasnejše posledice izpostavljenosti sevanju pa se vse do danes med drugim kažejo v obliki raka na ščitnici, pljučih, prsih in levkemije.
A kljub temu, da je eksplozija za seboj pustila katastrofalne posledice, se je med redkimi ’preživelimi’ znašel bonsaj, ki je šest generacij pripadal družini Yamaki. Posestvo družine se je nahajalo 2 kilometra od mesta, kjer je padla bomba, posebej zanimivo pa je, da so vsi člani družine preživeli, sicer z nekaj poškodbami.
Danes 390 let staro drevo so leta 1976 Japonci v sklopu zbirke 53 bonsajev podarili Američanom ob 200. obletnici osamosvojitve od britanskega imperija, od takrat pa se nahaja v muzeju v Washingtonu, kjer zanj trenutno skrbi 15 prostovoljcev.
Do leta 2001, ko sta muzej nenapovedano obiskala dva člana družine Yamaki, da bi preverila, kaj se dogaja z njihovim drevescem, nihče ni poznal njegove pestre zgodovine. A ko sta brata Shigeru in Akira pojasnila, kaj vse je preživel bonsaj, ki ga je nekoč skrbno vzgajal njun ded Masaru, se je vodstvo muzeja šele zavedalo, kakšno dragocenost pravzaprav hranijo. Jack Sustic, ki je v muzeju kustos od leta 2002, je za medije povedal, da na bonsaj pazi kot na punčico svojega očesa, ga redno zaliva, obrača glede na sonce ter ga pregleduje zaradi žuželk. Po vsej verjetnosti bo prihodnje leto bonsaj dobil nov dom, in sicer v japonskem paviljonu, ko bodo tudi proslavili njegovo 40. obletnico ’bivanja’ v ZDA.
Dobro je vedeti Japonci so oblikovanje bonsajev razvili do potankosti. Zanje drevo ne predstavlja zgolj drevesa, je živo bitje, s katerim sodelujejo in sočustvujejo. Vsi japonski bonsaji so narejeni v obliki nepravilnega trikotnika: najnižja točka predstavlja zemljo, srednja točka človeka in najvišja točka nebesa. Stari in Japonci so čudovite bonsaje znali ustvarili zgolj z obrezovanjem. Ker pa je to zelo dolgotrajen proces, si mojstri danes pomagajo s kovinskimi žicami. Žičenje je tehnika, kjer z upogljivo žico usmerijo rast drevesa in njegovih vej v želeno smer. Ko celice veje olesenijo, žico odstranijo in drevo pustijo, da raste naprej. Čez čas lahko rast spet preusmerijo drugam. Za popoln vtis bonsaja ni pomembna samo oblika drevesa, nič manj pomembna ni tudi posoda, v kateri ta raste. Posode, ki so iz naravnih materialov, gline ali kamna, vedno stojijo na podstavkih. Že sam prevod besede bonsaj pomeni - "drevo v posodi". Posoda je pomemben del kompozicije, ki umetnino dopolnjuje in zaokrožuje. |
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV