Cilj novele je ureditev evidentiranja in spreminjanja podatkov o zemljiščih, stavbah in delih stavb v zemljiškem katastru, katastru stavb in registru nepremičnin, ki je pomanjkljiva ali neustrezna, zlasti z vidika izvajanja množičnega vrednotenja nepremičnin, je dejala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.

Pri zemljiškem katastru so med drugim predvidena bolj jasna pravila vodenja in usklajevanja podatkov o dejanski rabi zemljišč. Predvidena je tudi lokacijska izboljšava podatkov, za kar bo uvedena nova geodetska storitev.

Pri katastru stavb bodo med drugim uskladili pravila za vpisovanje podatkov o lastnikih delov stavb s pravili za vpisovanje teh podatkov v zemljiško knjigo. Delitev stavbe na več delov bo za stanovanjske stavbe, zgrajene po 1. januarju 2003, omejeno; dovoljeno bo le, če je bilo izdano gradbeno dovoljenje za večstanovanjsko stavbo.

Bistveni podatki o stavbah in delih stavb (predvsem spreminjanje površin in dejanskih rab delov stavb) se bodo lahko spreminjali le z elaboratom geodetskega podjetja ali projektanta.

Pri registru nepremičnin bo bolj jasno določeno vodenje podatkov o nepremičninah.

Lastniki nepremičnin bodo enkrat letno prejeli obvestilo, če se bodo podatki v evidencah spremenili in lastniki ne bodo o njih obveščeni že z upravno odločbo ali obvestilom, določa novela. Za boljši nadzor je geodetskim inšpektorjem razširila pooblastila.

Kot je dejala ministrica, je novela pomemben korak k celoviti prenovi zakonodaje s področja evidentiranja nepremičnin, ki jo bo predstavljal novi zakon o katastru nepremičnin. Ta naj bi namesto treh evidenc (zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin) oblikoval enotno evidenco – kataster nepremičnin.

Medtem ko so v koaliciji novelo podprli, saj da predstavlja primerno podlago za zagotovitev kakovostnega sistema evidentiranja in vodenja podatkov, so bili v koaliciji kritični, ker da je vlada znova ponudila parcialno rešitev, namesto da bi področje evidentiranja, vrednotenja in obdavčitve nepremičnin uredila naenkrat in celovito.

Tako so v NSi med drugim izrazili dvom, da bodo evidence dovolj natančne za prihodnjo obdavčitev, zavzeli so se za zakon o legalizaciji nedovoljenih gradenj po vzoru Hrvaške, ki da bi uredil tudi evidence.

V SDS so med drugim menili, da je zakon nedodelan, predvsem se jim zdi sporna opredelitev postopkov pri izboljšanju lokacijske natančnosti, ki da bi lahko bila tudi ustavno sporna. V Levici in poslanski skupini nepovezanih poslancev so med drugim menili, da bi bilo treba sprejeti ustrezno stanovanjsko politiko in spremeniti sistem obdavčitev.