Pravzaprav se kmetovalci v Vipavski dolini soočajo s tremi večjimi težavami. "To so tako premalo in preveč vode - suša in poplave - kot tudi močna burja," je za STA ob delavnici povedala Anka Poženel iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.

Kmetovalce zanimajo predvsem konkretni ukrepi, ki jih bodo lahko uporabljali pri pridelavi, to sta napoved ureditve namakanja in zasaditev protivetrne zaščite. "Oboje je nujno, če želimo dvigniti povprečni pridelek v Vipavski dolini, ki je vsako leto znova prizadet zaradi suše," je še povedala Poženelova in dodala, da brez ureditve namakalnega sistema ne bo napredka na področju kmetijstva v Vipavski dolini.

Vode je v zgornjem delu Vipavske doline dovolj, manjkajo pa vodna zajetja. Na tem delu pade okrog 1500 litrov vode na kvadratni meter, kar je glede na nekatere sušne države resnično veliko. "Žal pa imamo tu drugo težavo, in to je da pustimo, da vsa ta voda odteče. Na tej točki je potrebno nekaj narediti," je še dejala.

Kmetovalce pa bo ob tem potrebno naučiti tudi, kakšno je pravilno in varčno namakanje, saj nobena od skrajnosti ni dobra.

V projekt se je vključilo 35 kmetovalcev iz celotne Vipavske doline, kar pomeni, da bodo rezultati projekta primerljivi in pomembni za celotno kmetijsko pridelavo v dolini. Nad tem so v Razvojni agenciji ROD, ki vodi projekt, zelo zadovoljni, saj je bil odziv boljši od pričakovanj, je povedala Brigita Habjan Štolfa iz ROD.

V okviru petletnega projekta, katerega vrednost znaša 869.028 evrov, je bila doslej narejena ocena trenutnega stanja lokalnega kmetijstva, izdelani so bili različni scenariji možnih vremenskih razmer Vipavske doline v luči podnebnih sprememb in preučeni modeli ukrepanja v podobnih primerih.

Projekt Life Vivaccadapt z različnimi praktičnimi ukrepi nagovarja kmetovalce Vipavske doline. V sklopu projekta se bo razvilo in testiralo sistem za zmanjšanje porabe vode za namakanje. Drugi praktični ukrep pa je vzpostavitev poskusnega zelenega protivetrnega območja.

Projekt izvaja Razvojna agencija ROD Ajdovščina skupaj s partnerji - Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Občino Ajdovščina, Hidrotehnikom, Inštitutom za vode RS in podjetjem BO-MO.