Kdo je sveti Martin?

Martin je bil deček, ki se je leta 316 današnjem Szombathelyju na Madžarskem rodil poganskim staršem. Kristjan je postal že zgodaj, se s starši preselil v Francijo in bil tam posvečen v mašnika in ustanovil prvi samostan na Francoskem. V Toursu je bil izvoljen za škofa in tam tudi umrl leta 397. O njegovem življenju, osebnosti in delu je skozi stoletja nastalo malo morje različnih zgodb, ki so se ljudem vtisnile globoko v spomin. Samo v Sloveniji je svetemu Martinu posvečenih 120 cerkva, raznih samostanov, mest in gradov pa kar na tisoče po vsem svetu.

Kako martinovo praznujemo pri nas?

Pri nas je martinovo praznik vina. Razvoj tega praznika je sicer dolgotrajen in vsebinsko raznovrsten, a smo ga v tej obliki začeli praznovati konec 70. let. Do tega dne 11.11. namreč mošt postane vino, oziroma naj bi postal pravo vino ob blagoslovu. Tega po šegah in navadah opravi nekdo, ki se preobleče v škofa. Gre torej za čaščenje vina in vinske kulture, nazdravljanje pa spremlja tudi bogato obložena miza. Povsod po Sloveniji je značilno, da se takrat pripravlja meso, recimo svinjina, govedina in predvsem perutnina. Na splošno prevladuje gos, ki jo postežemo z mlinci in rdečim zeljem, a ni nujno, da je povsod tako. Gos je v simboličnem smislu povezana z gibanjem sonca. Bila je atribut keltskih, vojnih bogov, rimskega Marsa, nekoč poljedelskega boga, zato so jim gosi žrtvovali, simbolizira pa tudi zdravilno moč, ljubezen, hišno gospodinjstvo ... Kot rečeno, pri nas martinovo praznujemo na različne načine. Ponekod se ljudje zberejo v kleteh, pokušajo vino in jedi, pojejo in se tako ali drugače veselijo, ob tej priložnosti pa tudi okronajo vinsko kraljico. Praznik so tako na vinorodnih območjih izkoristili sebi v prid in so praznovanja postala prava turistična atrakcija, tisti, ki se ne veselijo v kleteh, pa si doma pripravijo slovito Martinovo pojedino.