
Kakšna je letos letina v sadovnjakih?
Povprečni hektarski pridelek jabolk (32,6 tone) je za 22 odstotkov večji od zadnjega desetletnega povprečja, medtem ko je povprečni hektarski pridelek hrušk (21,5 tone) od zadnjega desetletnega povprečja večji za 32 odstotkov, je danes objavil statistični urad.
Jabolka, hruške, breskve in nektarine naj bi letos v intenzivnih sadovnjakih kljub poletni vročini obrodile bolje kot lani. Sadjarji naj bi letos pospravili iz intenzivnih sadovnjakov 80.275 ton oz. 13 odstotkov več jabolk, 4286 ton oz. 21,4 odstotka več hrušk ter 5548 ton oz. 32,9 odstotka več breskev in nektarin.
Tudi v ekstenzivnih sadovnjakih oz. travniških sadovnjakih bo letos po pričakovanjih več jabolk in hrušk. Jabolk naj bi bilo 29.254 ton oz. 1,3 odstotka več kot lani, hrušk pa 7146 ton oz. sedem odstotkov več. Povprečna pričakovana pridelka jabolk in hrušk (40 oz. 28,7 kilograma na drevo) sta enaka zadnjemu desetletnemu povprečju, kar pomeni, da se v ekstenzivnih sadovnjakih letos pričakuje povprečna letina teh dveh sadnih vrst.

V ekstenzivnih sadovnjakih bo večji tudi pridelek češpelj in sliv. Teh naj bi bilo 3654 ton oz. 0,6 odstotka več kot lani. Povprečni hektarski pridelek naj bi bil 10,1 kilograma na drevo, kar je za tretjino manj od zadnjega desetletnega povprečnega pridelka te sadne vrste.
Obilna bo tudi letina grozdja. V vinogradih naj bi letos pridelali 117.581 ton grozdja, kar je 24,8 odstotka več kot lani, ko je bila letina ena slabših. Od povprečnega količinskega pridelka grozdja v zadnjih desetih letih bo grozdja za približno osem odstotkov več.
Povprečni hektarski pridelek grozdja naj bi bil s 7,4 tone za četrtino večji od lanskega in za desetino večji od zadnjega desetletnega povprečja.
Belega grozdja bo po pričakovanjih za 80.735 ton oz. 24 odstotkov več kot lani (povprečno 7,4 tone na hektar), rdečega pa za 36.846 ton oz. 26,7 odstotka več kot leto prej (povprečno 7,5 tone na hektar).
Kako bogata pa je letina krompirja, koruze, buč …?
Statistiki ocenjujejo, da naj bi skupni pridelek krompirja letos tehtal okrog 92.000 ton, kar je sicer za 5,3 odstotka manj kot v lanski izjemni letini, vendar pa je bila s krompirjem posejana tudi za devet odstotkov manjša površina. Povprečni pričakovani hektarski pridelek krompirja naj bi dosegel 27,9 tone, kar je za petino več od zadnjega desetletnega povprečnega hektarskega pridelka in največ doslej.
Po zadnjih podatkih naj bi letošnji skupni pridelek koruznega zrnja dosegel okrog 334.000 ton, kar je sicer za 4,2 odstotka manj od lani, vendar za 8,7 odstotka več od povprečne količine, pridelane v zadnjih desetih letih.
Povprečni pričakovani pridelek koruze za zrnje naj bi tehtal 8,6 tone na hektar, kar je za 6,6 odstotka manj od lanskega rekordnega povprečnega pridelka in hkrati za 12,3 odstotka več od zadnjega desetletnega povprečja. Pričakovani skupni pridelek silažne koruze - tehtal naj bi 1346 ton - naj bi bil za za 1,3 odstotka manjši od dobre lanske letine, vendar je bila s to kulturo posejana tudi manjša površina (za 1,5 odstotka).
Povprečni pričakovani pridelek koruze naj bi znašal 48,1 tone na hektar, kar je celo nekoliko več od lanskega rekordnega povprečnega hektarskega pridelka.
Letošnje poletne vremenske razmere v Sloveniji niso najbolje vplivale na pridelek buč za olje. Pričakovani skupni pridelek te oljnice naj bi bil bil s 3142 tonami za 38,5 odstotka večji od tistega iz prejšnjega leta, vendar predvsem zato, ker so bile letos z bučami za olje posejane večje površine.
Povprečni pričakovani hektarski pridelek buč za olje naj bi bil 0,6 tone, to je približno enako kot v prejšnjem, za to oljnico tudi neugodnem letu, in prav tako približno enak zadnjemu desetletnemu povprečnemu hektarskemu pridelku.
Po zadnjih podatkih se letos obeta dober pridelek sončnic, ki naj bi dosegel 552 ton. Sicer je bila tej oljnici tudi letos namenjena nekoliko manjša površina kot v prejšnjem letu (za 8,7 odstotka), letošnji količinski pridelek sončnic pa naj bi bil za pet odstotkov večji od lanskega. Pričakovani povprečni hektarski pridelek sončnic naj bi bil 2,4 tone na hektar, kar je skoraj za četrtino več od povprečnega hektarskega pridelka zadnjih desetih let.
Slovenski hmeljarji naj bi letos sicer z nekoliko večje površine kot lani (za 8,4 odstotka) pospravili 1756 ton hmelja, kar je skoraj za četrtino manj hmelja kot lani in hkrati za okrog 15 odstotkov manj od povprečne količine pridelka te industrijske rastline v zadnjih desetih letih. Povprečni hektarski pridelek hmelja naj dosegel 1,25 tone na hektar, kar je za 14 odstotkov manj od povprečnega hektarskega pridelka zadnjih desetih let.

Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV