Po državnih statističnih podatkih o povprečnih hektarskih pridelkih je bila letošnja letina nekaterih vrst strnih žit nekoliko manjša, nekaterih vrst pa enaka lanski dobri letini.

Pridelovalci ječmena, pri nas najbolj razširjenega krmnega strnega žita, so letos pospravili za sedem odstotkov večji skupni pridelek, za prav toliko se je povečal pridelek ovsa. Tritikale pa je bilo za 7,3 odstotka manj.

Krmnega graha je letos za 8,6 odstotka več, oljne ogrščice pa za 4,8 ter obenem za 30 odstotkov manj od povprečja v zadnjih desetih letih.

Dve pomembni zgodnji vrsti, marelice in češnje, sta letos bolje obrodili kot v letu prej. V intenzivnih sadovnjakih je bil letošnji skupni pridelek češenj za četrtino večji od lanskega. Povprečni pridelek češenj v intenzivnih sadovnjakih je bil 6,4 tone na hektar, to je za 18,5 odstotka več od pridelka v prejšnjem letu.

Pridelovalci marelic so letos v intenzivnih sadovnjakih nabrali 760 ton tega zgodnjega sadja, kar je za 41 odstotkov več kot lani. Povprečni pridelek marelic v intenzivnih sadovnjakih je bil 10,1 tone, to je v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let več kot za tretjino več. Letošnje leto je bilo malo manj ugodno za pridelek jagod, ki jih je bilo za 8,6 odstotka manj.

Po podatkih o pričakovanih pridelkih bodo slovenski pridelovalci koruznega zrnja predvsem zaradi poletnega sušnega obdobja letos pospravili približno za 23 odstotkov manj koruznega zrnja in za petino manj silažne koruze kot v prejšnjem za pridelavo koruze zelo ugodnem letu.

Poletne vremenske razmere niso najbolje vplivale na pridelek industrijskih rastlin, sončnic in soje. Površina, posejana s sončnicami, je bila letos za četrtino večja od tiste, ki je bila posejana v letu prej, skupni pridelek pa naj bi bil po podatkih o pričakovanih pridelkih le za 3,7 odstotka večji. Povprečni pričakovani pridelek naj bi bil 2,1 tone, kar je za 16 odstotkov manj od predhodnega in enako povprečju zadnjih desetih let. Površina, namenjena pridelavi soje, se je v zadnjih letih povečevala; letos je bila za 18 odstotkov večja kot v letu prej, količinski pridelek pa naj bi bil zaradi pričakovane slabše letine za 2,4 odstotka manjši.

Statistični podatki o pričakovanih pridelkih napovedujejo za letos v primerjavi z letom prej za polovico manjšo letino breskev in nektarin. Povprečni pričakovani pridelek naj bi bil 8,9 tone na hektar, kar je za 40 odstotka manj od povprečja zadnjih desetih let.