Po besedah Friškovčeve so lani hmeljarji pridelali dobrih 1600 ton hmelja. Dejala je tudi, da letos hmeljarji obdelujejo 1484 hektarjev hmeljišč, od tega je 149 hektarjev prvoletnih nasadov, premen pa je 293 hektarjev. Lani pa so hmeljarji obdelovali 1406 hektarjev hmeljišč.

Sortna sestava, tako Friškovčeva, se je letos spremenila in sedaj je največji delež sorte Celeia, v preteklosti pa je bilo največ površin posajenih z Auroro.

Spomladanske nizke temperature so konec aprila in maja upočasnile tudi rast hmelja, potem pa so se vremenske razmere za hmelj izboljšale. Kot je opozorila, je del hmeljišč na območju Savinjske doline in Slovenj Gradca prizadela toča, močan veter v začetku tega meseca pa je v Spodnji Savinjski dolini povzročil veliko škode.

"Ogromno rastlin je namreč popadalo na tla, nekateri hmeljarji so imeli na tleh več kot 10.000 vodil. Vse te rastline morajo hmeljarji znova obesiti na žičnice, da bodo lahko dozorele, kar je fizično zelo težavno delo in časovno tudi zamudno," je še dejala Friškovčeva.