Bivak so pod mentorstvom Videčnikove in Omana lani jeseni zasnovali ameriški študentje Šole za arhitekturo Univerze Harvard iz Bostona; ti so pripravili štirinajst projektov bivakov v slovenskih gorah, med njimi je bilo kar nekaj futurističnih, zmagovalni pa je bil z večino glasov izbran na podlagi mnenj gorskih strokovnjakov in drugih javnosti. Pretežni del finančnih sredstev tega edinstvenega mednarodnega visokogorskega projekta v slovenskih gorah so prispevali sponzorji in donatorji iz tujine, nasvete in dopolnitve izbranega bivaka pa je na podlagi izkušenj prispeval tudi inženir in alpinist Anže Čokl.

Slednji nam je zaupal, da je postaviti bivak v visokogorju precej bolj kompleksno kot kakršna koli podobna gradnja v dolini. "Za začetek je visokogorske razmere potrebno upoštevati že v sami zasnovi, dizajnu in seveda statičnih preračunih, kjer je poleg AKT iz Londona sodeloval tudi Milan Sorč. Še ko so vsi načrti pripravljeni, je zaradi težkega dostopa in nezmožnosti ’sprotnega popravljanja’ imel Boštjan Perme kot glavni izvajalec dvojno delo – bivak je bil namreč najprej v celoti sestavljen že v delavnici, nato pa še na gori. Sama montaža v gorah je sploh izjemen dosežek in poglavje zase. Otežen dostop, visokogorske razmere (veter hitro spreminjajoče se vreme, močna pripeka, možnost neviht ipd.), montaža s pomočjo helikopterja in izpostavljena lokacija so zahtevali odlično ekipo, za kar so poskrbeli člani PD Ljubljana Matica pod vodstvom Matevža Jermana in Davorja Rozmana ob pomoči pilotov Slovenske vojske ter GRS postaje Ljubljana. Vsi sodelujoči smo sedaj, ko je bivak postavljen, izjemno zadovoljni in lahko rečem, da tudi ponosni."

Projekti v visokogorju so poseben izziv

Kot rečeno, je gradnja oziroma postavitev projektov v visokogorju zelo zahtevna in predstavlja arhitektom, statikom ter oblikovalcem poseben izziv, predvsem zaradi razgibanega terena, nevarnosti plazov, vetra, snega, pripekajočega sonca in morebitnih divjih viharjev. Bivak je namreč namenjen planincem kot začasno zatočišče pred slabim vremenom ali za počitek po napornih turah. Kot nam je zaupala arhitektka Špela Videčnik, pozicija v visokogorju narekuje spoštovanje naravnih danosti: "Oblikovanje interierja narekuje skromnost, povsem podrejeno funkciji, ki mora v minimalnem prostoru zagotavljati zavetje in prenočišče do osmih planincev. Zunanjo obliko in izbor materialov pogojujejo ekstremne visokogorske razmere. Objekt mora biti fiksiran čim manj invazivno, tako, da se skala in teren, na katerem stoji, čim bolj ohranjajo in ne poškodujejo."

Bivak pod Skuto

Najnovejša pridobitev v slovenskem visokogorju, bivak pod Skuto, na katerega je lahko celotna ekipa upravičeno ponosna, je že na prvi pogled nekaj posebnega. Zasnovan je na osnovi tradicionalnih slovenskih alpskih arhitektur in povzema karakter strme dvokapnice, ki označuje številne tradicionalne lesene gradnje v slovenskih gorah. Sestavljen je iz treh modulov – med drugim vsebuje prostor za hrambo opreme ter pripravo obroka, prostor za spanje ter prostor za druženje, panoramsko steklo z obeh strani pa omogoča pogled v dolino Kamniške Bistrice in na severni strani na Skuto ter okoliške gore. "Strogo funkcionalni pristop, ki je narekoval izgradnjo obstoječih bivakov, starih več desetletij, smo želeli nadgraditi še z estetsko noto v smislu postavitve v alpsko okolje ter dodano kvaliteto interierja s pogledi na gore. Poleg tega, da je bivak grajen zelo kakovostno in trajnostno, z veliko naravnimi materiali, je največja posebnost verjetno velika steklena površina, ki nudi fantastičen razgled na sever proti goram in na jug proti dolini Kamniške Bistrice," pojasni Špela Videčnik in dodaja, da je bil projekt bivaka kljub majhnosti z vidika načrtovanja, logistike ter umestitve zahteven izziv za vseh preko 50 sodelujočih, povečini strokovnjakov, ki imajo sicer izkušnje z gradnjami v bistveno večjih merilih.

Za konec je vredno poudariti, da so skoraj vsi udeleženci na projektu sodelovali prostovoljno, s spoštovanjem in ljubeznijo do slovenskega visokogorja. Njihova želja je namreč, da bo novi bivak planincem dolga leta odlično služil in da bodo skrbni, saj bo le tako ostajal v enaki popolnosti. Seveda pa bi si želeli še, da bi tudi slovenski donatorji in vlagatelji prepoznali možnosti, prispevali v skupno dobro in podprli prihodnje projekte. Omenjen bivak je sicer prvi tovrsten, a ekipa že pripravlja nove projekte, pri čemer lahko pomagate tudi vi, in sicer tako, da TUKAJ izpolnite anketni vprašalnik in podate svoje mnenje.