Trenutne dnevne temperature še vedno omogočajo normalen razvoj podlubnikov, zato se še vedno pojavljajo nova žarišča napada, so STA glede aktualnih razmer zaradi podlubnikov na terenu pojasnili na Zavodu za gozdove Slovenije.

Največje poškodbe gozdov so na območjih, ki so bila v začetku leta 2014 najbolj poškodovana zaradi žledoloma. To so ljubljansko, postojnsko in kranjsko območje.

Poleg tega so se poškodbe zaradi podlubnikov močno povečale na Gorenjskem, in sicer na širšem območju Bohinja. Tam sicer žled ni povzročil tako velike škode kot drugje, a so bile poškodbe zelo razpršene in na težje dostopnih predelih, zaradi česar je bila sanacija počasnejša. Poleg tega so bili tam gozdovi dodatno poškodovani zaradi težkega snega že v zimi 2013/2014, vse to pa je vplivalo na današnjo povečano ogroženost gozdov zaradi podlubnikov na tem območju.

Poškodbe zaradi lubadarja so velike tudi v zgornji Kolpski dolini, kjer je pomemben vzrok tudi neizvajanje potrebne sanitarne sečnje smreke na hrvaški strani, ugotavljajo na Zavodu za gozdove.

Zaradi napada podlubnikov letos morda rekordna sečnja

Letos je bilo zaradi napada podlubnikov za posek označenih že za 1,4 milijona kubičnih metrov lesa, večinoma smreke, velik del je bil označen v poletnih mesecih.

Skupno so zaradi podlubnikov gozdarji letos posekali že blizu 1,2 milijona kubičnih metrov lesa, del te količine predstavljajo tudi drevesa, ki so jih za posek označili že konec lanskega leta. Po predvidevanjih zavoda za gozdove bo letos, če se bo nadaljevalo toplo vreme v jesen in proti zimi, skupni posek zaradi podlubnikov presegel dva milijona kubičnih metrov, kar bi bilo največ doslej v posameznem letu.

Gozdarji umiritve razmer prihodnje leto še ne pričakujejo, v obnovi gozda s sadikami bo prevladovala bukev

Glede na izkušnje gozdarska stroka umiritve razmer v prihodnjem letu še ne pričakuje, predvsem zaradi trenutne nadpovprečno visoke številčnosti populacij podlubnikov. Ob tem pa na zavodu za gozdove opozarjajo, da se z zmanjšanjem aktivnosti lubadarja v hladnem delu leta ne sme zmanjšati hitrost sanitarne sečnje.

Obnova gozda s saditvijo sadik ali setvijo semen v normalnih razmerah predstavlja okoli dva odstotka obnove gozda, preostalih 98 odstotkov je naravne obnove. V primeru naravnih ujm, kot so žledolom in škodljivi organizmi, pa posaditev sadik ali setev semen predstavlja od 10 in 15 odstotkov obnove, tako da vrstna sestava teh sadik nima posebnega pomena na drevesno sestavo jutrišnjega gozda, pojasnjujejo na zavodu za gozdove.

Glede na rastiščne danosti v gozdovih, ki so bili poškodovani zaradi žleda in podlubnikov, bo med sadikami prevladovala bukev, te bo od 50 do 60 odstotkov, ostalo bodo hrast, gorski javor, smreka, jelka, divja češnja, rdeči bor, macesen, jelka, dob, testno pa tudi duglazija, so še pojasnili na zavodu za gozdove.

Ministrstvo: nevarnosti zaradi klimatskih sprememb in globalizacije trgovine z lesom večja grožnja gozdovom kot lubadar

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer je bila nedavno ustanovljena posebna skupina za obvladovanje biotskega ravnovesja in škodljivih organizmov v gozdovih, pa opozarjajo, da je groženj našim gozdovom zaradi klimatskih sprememb in globalizacije trgovine z lesom in lesnimi proizvodi vedno več, za slovenske gozdove pa predstavljajo še bistveno večjo nevarnost, kot je lubadar.

Kot navajajo na ministrstvu, bistveno večjo grožnjo predstavljajo vnosi tujerodnih škodljivih organizmov predvsem z drugih kontinentov, ki so se sposobni v naših razmerah ustaliti in širiti. V Evropo je vnesenih že veliko takšnih organizmov, s povečevanjem količine uvoza blaga in povečevanjem turističnih potovanj pa stroka predvideva, da se bo vnos še povečeval. Slabosti sistema varovanja rastlin pred boleznimi in škodljivci so bile ugotovljene že pred več leti, EU zakonodaja, ki obravnava zdravje rastlin, pa je v zaključnih fazah prenove.

Med drugim se na Portugalskem in v Španiji širi borova ogorčica, ki povzroča borovo uvelost. V Evropo sta bila vnesena tudi azijski kozliček in kitajski kozliček, ki napadata listavce. Sloveniji najbližji izbruhi teh škodljivcev so na Hrvaškem, v Italiji in Avstriji.

V Španiji se širi borov smolasti rak, v Sloveniji pa je na gozdnem drevju v zadnjih letih vedno pogosteje odkrita karantenska bolezen z imenom rjavenje borovih iglic.

Dosedanji primeri posledic vdorov novih škodljivih organizmov sta denimo kostanjev rak in holandska brestova bolezen, ki sta v prejšnjem stoletju prizadela pravi kostanj in breste, v novejšem času pa kostanjeva šiškarica na pravem kostanju in jesenov ožig, ki v zadnjem času uničuje veliki in poljski jesen v celotni Sloveniji.

Poleg vnosa tujerodnih organizmov postaja vedno pomembnejše širjenje toploljubnih škodljivih organizmov, ki se z naravnim širjenjem z mediteranskega območja vedno pogosteje pojavljajo tudi v notranjosti Slovenije. Primer takih organizmov so nekatere glive, ki povzročajo bolezni na hrastu in bukvi.