Ministrstvo je za pripravo izhodišč za novo stanovanjsko zakonodajo, ki bo temeljila na nacionalnem stanovanjskem programu, najelo projektno skupino, ki je med drugim analizirala obstoječo zakonodajo in ob proučitvi ureditev v nekaterih evropskih državah pripravila predloge rešitev po posameznih področjih.

Nacionalni stanovanjski program za obdobje 2015 do 2025, ki je bil sprejet novembra 2015, se s ciljem zagotoviti dovolj kakovostnih in dostopnih stanovanj med drugim osredotoča na zagotavljanje najemnih stanovanj. V tem okviru je predviden prehod s sedanje neprofitne najemnine na stroškovno najemnino, ki bi občinskim stanovanjskim skladom omogočila kritje stroškov, s hkratnim zagotavljanjem stanovanjskega dodatka za socialno šibkejše.

Kot je povedal član projektne skupine Anton Kožar, sicer lastnik družbe Inštitut za nepremičnine in podpredsednik združenja ocenjevalskih podjetij pri področni zbornici v okviru GZS, je pri prehodu na stroškovno najemnino s stanovanjskim dodatkom (za plačilo tržne najemnine in tekočih stroškov) ključno ugotoviti, koliko na posameznem območju znaša tržna najemnina. Po njegovem mnenju je med glavnimi razlogi za nepregleden najemni trg previsoka obdavčitev dohodka od najemnin. Znižanje bi odpravilo sedanji začaran krog in višji prilivi od tega davka bi lahko bili eden od virov za stanovanjski dodatek, je menil.

Med možnostmi je zagotovitev novega sistemskega vira za to, nekakšnega stanovanjskega centa, a v skupini tega ne predlagajo, saj menijo, da bi lahko ob ustrezni politiki in prerazporeditvah sedanjih sredstev države in občin zagotovili dovolj virov. Med možnimi viri sta poleg prilivov od obdavčitve dohodka od najemnin tudi davka na nepremičnine in na kapitalske dobičke, je dejal. Med izzivi je še ureditev evidenc, pretočkovanje stanovanj in ustanovitev javne službe za najemniško upravljanje.

Zagotavljanje več najemniških stanovanj bo v prvi vrsti naloga Stanovanjskega sklada RS. Kot je povedal direktor sklada Črtomir Remec, sklad v prihodnje ne bo več gradil stanovanj za prodajo, ampak le za najem. Načrt je do leta 2020 zagotoviti 2000 novih stanovanj (po anketi med občinami jih sicer primanjkuje 8000). Med drugim je v načrtu 600 stanovanj na Brdu v Ljubljani, 270 stanovanj v Kranju, okoli 300 v Mariboru (vključno z okoli 60, ki jih bo gradila občina), republiški sklad pa poleg tega prek razpisa občinam za gradnjo stanovanj ponuja za 20 milijonov evrov posojil in 10 milijonov za soinvestitorstvo.

Med spremembami je predvidena tudi prenova upravljanja stavb v etažni lastnini. Kot je povedal član projektne skupine Franci Gerbec iz nepremičninskega združenja FIABCI, se nagibajo k predlogu, da bi se upravljanje vseh stavb (ne le stanovanjskih) z etažno lastnino uredilo v posebnem zakonu, med možnostmi pa je sicer tudi, da bi se upravljanje tovrstnih stanovanjskih stavb uredilo v okviru stanovanjskega zakona.

Po predlogu, ki sta ga pripravila Gerbec in pravnik Miha Juhart, bi se ustanovilo skupnosti etažnih lastnikov, ki bi imele tudi pravno sposobnost, ter v njihovem okviru nadzornih odborov, pri čemer se zavzemajo za to, da bi bilo mogoče najeti tudi profesionalnega nadzornika. Zakon bi določal potreben delež soglasja lastnikov za posamezne upravljalske odločitve (rednega in izrednega upravljanja, lastniških razmerij ...), tudi glede opravljanja dejavnosti v prostorih, kot je oddajanje v turistični namen, in ustanavljanje energetskega partnerstva pri obnovah. Opredelili bi naloge in obveznosti upravnika ter njegovo odgovornost, ki bi morala biti zavarovana, pri čemer bi med drugim določili obveznost vodenja sredstev na ločenih računih, ter postopke odpovedi pogodbe upravniku in način reševanja sporov. Glede slednjega predlagajo možnost mediacijskih postopkov. Zavzemajo se za uvedbo mandata upravniku, ki bi po trenutnem predlogu trajal od enega do petih let. Pri posameznih rešitvah so sicer še odprta vprašanja, na katera bo treba pri pripravi zakonskih predlogov odgovoriti, je dejal.

V teku je že tudi več pilotnih projektov za naloge iz nacionalnega stanovanjskega programa, med njimi glede zagotavljanja stanovanj za mlade in starejše ter prisilno izseljene družine in glede ustanavljanja stanovanjskih zadrug, je povedala državna sekretarka na ministrstvu Lidija Stebernak. Pri pripravi prenovljene stanovanjske zakonodaje bodo proučili predloge strokovne in širše javnosti ter etažnih lastnikov, je zagotovila in napovedala, da bo osnutek nove zakonodaje pripravljen do konca leta.