Ko je bil Barry star 10 let, je sanjal, da bo nekoč postal papež, saj je bil že od nekdaj več kot navdušen nad cerkvami in je v njih preživljal veliko časa. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je svoj otroški karierni cilj opustil, a ljubezen do cerkva, predvsem z arhitekturnega vidika, je ostala. Med potovanjem po Evropi in Ameriki je preučeval različne cerkve, po vrnitvi domov pa je začel lasten projekt Treelocations, v sklopu katerega se ukvarja s transportom in presajanjem dreves na druge lokacije. Tudi drevesa so namreč njegova velika ljubezen. Potem pa je nekega dne pred štirimi leti stopil skozi zadnja vrata svoje hiše, se ozrl po posestvu in utrnila se mu je nenavadna ideja. "To je idealen prostor za cerkev," si je rekel in čeprav se je sprva zdela realizacija nedosegljiva, se je po tehtnem razmisleku lotil dela. A ni nameraval zgraditi cerkev, kakršne načeloma poznamo, pač je v projekt vključil obe svoji veliki ljubezni. Na vrtu je najprej postavil kovinsko ogrodje ob katero je zasadil nekaj dreves. Tako je cerkev pravzaprav kar sama zrasla in v naslednjih štirih letih dobila podobo, kakršno si je Berry zamislil. Sicer bi trajalo veliko dlje, a so bila to v večini že skoraj odrasla drevesa, večinoma jelše in avstralski čajevci, ki jih je vsake šest tednov skrbno obrezoval in usmerjal njihovo rast. Danes je na svojo stvaritev upravičeno ponosen, pravzaprav se je zgodilo celo nekaj, česar res ni pričakoval. Sprva je cerkev, v kateri je postavil klopi in oltar, nameraval uporabljati za lastne potrebe, potem pa so ljudje iz vseh koncev začeli prihajati na ogled in na molitev. Eden izmed njegovih sorodnikov se je v njej celo poročil in tako je Barry prišel na idejo, da bi lahko s tem celo nekaj zaslužil. Cerkev namreč z veseljem obiskujejo tudi tisti, ki niso verni, saj v njej najdejo mir in spokojnost, pa tudi zanimanje za razne obrede je veliko. Bravo!