Slovenci so se v različnih zgodovinskih obdobjih izseljevali iz različnih razlogov. Domovino so zapuščali kot ekonomski ali politični migranti, v sodobnem času pa pogosto izkoriščajo nove možnosti, ki jim jih nudi vedno bolj povezan svet.

V minulem stoletju so se Slovenci izseljevali predvsem v zahodno Evropo, mnogi pa tudi čez lužo. Velike slovenske skupnosti so tako v ZDA, Kanadi, Argentini in ostalih državah Latinske Amerike, Avstraliji ter državah Azije, Afrike in Oceanije, vendar v slednjih v manjšem obsegu.

V zahodno Evropo so se najbolj izseljevali v 19. in 20. stoletju, glavne smeri izseljevanja pa so bile takrat po podatkih Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Slovenske akademije znanosti in umetnosti Avstrija, Nemčija, Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg in Švica, v manjšem obsegu pa tudi ostale evropske države, npr. skandinavske (zlasti Švedska od 60. let minulega stoletja).

Slovenija skrbi za izseljence prek urada vlade za Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki zadnjih nekaj let tradicionalno pripravlja julijsko skupno praznovanje vseh slovenskih zamejcev, Slovencev po svetu in izseljencev z naslovom Dobrodošli doma.

V Sloveniji delujejo tudi organizacije in društva, ki se ukvarjajo z izseljeniško problematiko. Izseljensko društvo Slovenija v svetu je bilo ustanovljeno leta 1991 na pobudo v tujini rojenih potomcev slovenskih izseljencev, ki so se ob osamosvojitvi vrnili v Slovenijo, ter drugih Slovencev iz domovine. Njegova poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino.

Združenje Slovenska izseljenska matica skrbi za Slovence po svetu ter pospešuje njihove stike z domovino. Ustanovljena je bila leta 1951 z namenom vzpostaviti stike s slovenskimi izseljenci, zdomci in njihovimi potomci ter z njimi sodelovati, še posebej pri ohranjanju slovenskega kulturnega izročila.

Slovencem po svetu je na voljo tudi mesečnik Slovenija danes, deluje pa tudi spletna skupnost Slovencev po svetu.