Za pasmo shih-tzu so se odločili po posvetu z rejcem psov, saj so po tem, ko so se zaradi neozdravljive bolezni jeter in visoke starosti morali posloviti od prejšnjega psa pasme rottweiler, želeli pasmo, ki bi bila prijazna do otrok in manjša ter posledično primernejša za bivanje v hiši. "Nekaj mesecev po tem, ko smo izgubili prejšnjega psa, smo si šli ogledat leglo shih-tzu jev, da bi se morebiti odločili za mladička. Seveda brez njega nismo odšli domov. Bil je kot majhna plišasta igračka in na začetku je nekaj časa spal v stajici, saj bi drugače prav gotovo pristal v naši postelji, za kar si je s cviljenjem izredno prizadeval."

Z leti je Pajdo postal čisto pravi družinski član, ki ga vsi preprosto obožujejo. Rad se crklja in vsak večer pride pred spanjem na sedežno se malce stisnit k Nataliji, možu ali kateremu od otrok. Najbolj navdušen je nad sprehodi, najmanj ljuba pa mu je fraza ’Pajdo, idi dol’; takrat godrnja v svojem pasjem jeziku vso pot do svojega ležišča. "Zanj rada rečem, da vse razume in nič ne uboga, oziroma uboga, kadar se mu zazdi. Sede ali da tačko takrat, ko vidi, da bo dobil kakšen priboljšek. Po imenu pozna tudi vse družinske člane; če mu recimo rečem ’Anej gre s tabo na sprehod’, švigne do njegove sobe, praska po vratih in mu na vse načine kaže, češ, pojdi z mano." Do družine je kot rečeno mali ’pobalinček’ zelo prijazen, tudi z muckami bi se rad igral in jih podil po dvorišču, sovražno nastrojen je edino do drugih psov, predvsem samcev in ko kakšnega sreča, ga je potrebno kar pošteno s povodcem vleči stran. Res je neustrašen in se očitno ne zaveda svoje majhnosti, očitno pa ima fobijo pred gnečo. "Nekoč je šel z nami na morje v kamp, kjer je bila zelo velika gneča. Bil je tako napet in spremenjen, da sploh ni hotel izpod postelje in če se mu je kdo približal, je renčal. Bil je v takšnem stresu, da smo odšli domov," se spominja Natalija, ki pa si sicer življenja brez psa sploh ne more predstavljati. "Bližina psa mi pomeni ogromno. Občutek, ko pridem domov in skoči name že na vratih z mahajočim repom in nepopisnim veseljem, ali pa ko se stisne k meni na kavču, da se kar trese, je naravnost fantastičen in blagodejen."