Dominvrt.si
Boris je 27-letni umetnik, ki išče navdih za ustvarjanje v naravi.

Slovenski projekt, ki vas bo popolnoma navdušil

Sandra Cvetkovič
17. 07. 2015 14.18
0

’Če gledaš v sonce, ne moreš videti sence,’ je nekoč izjavila Helen Keller in z njenimi besedami se gotovo strinja tudi Boris Nemet, mlad slovenski umetnik, ki se je v začetku junija na Kickstarterju predstavil s svojim ’sončnim’ projektom, namizno lučjo, ki jo je poimenoval Lucie. A okrogla, žareča in svetleča luč ni posebna le zato, ker jo je navdihnilo sonce, pač pa tudi zaradi same strukture. Izdelana je namreč iz pomarančnih olupkov.

Večina pomarančne olupke brez razmišljanja zavrže, nekateri pa jih znajo koristno porabiti, bodisi za preganjanje smradu iz čevljev ali hladilnika ter za osvežitev prostorov bodisi iz njih naredijo dišečo svečko. A čeprav je bilo o uporabnosti olupkov že veliko povedanega, zagotovo ne veste, da so lahko tudi odličen material za izdelavo raznih predmetov. Da je temu res tako, je dokazal 27-letni umetnik Boris Nemet, ki je v začetku junija na Kickstarterju širnemu svetu predstavil svoj inovativen projekt, sončno luč iz pomarančnih olupkov, ki jo je poimenoval Lucie.

Lucie je svetilo, ki sprošča sončno svetlobo, shranjeno v pomarančnih lupinah. Je toplega videza in prijazna na dotik, saj je njena struktura podobna človeški koži. Ni druge stvari na svetu, ki bi tako verno prikazala Sonce,” nam pove simpatični Boris, ki sicer prihaja iz Hrastnika, a trenutno živi in ustvarja v Kopru, ter pojasni, da že od nekdaj šče navdih v naravi, tako zunanji kot svoji notranji in tako lupi neskončne plasti domišljije.

Pred leti sem začel gledati v sonce po postopku Hire Ratan Maneka in tako prišel do 45 minut in dlje. Občutil sem mnoge dobrobiti sonca in ta žareča krogla me je naravnost fascinirala. Želel sem skozi vizualno umetnost prikazati to neulovljivo lastnost sončne svetlobe. Ob odkritju zanimivih lastnosti pomaračnih lupin sem začel iz njih izdelovati različne stvari, predvsem šivane slike ter ogromne okrogle sončne mozaike. Vsak sončen dan sem hodil na Ljubljanski grad gledat sončni zahod, včasih pa tudi sončni vzhod iz šišenskega štadiona. Sončni žarki so mi prihajali direktno v kri in možgane ter tako spodbujali mojo kreativnost. Tako je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo rodila Lucie.”

Kako se je vse pravzaprav začelo?

A pojdimo lepo od začetka. Boris je že zelo zgodaj odkril, da je umetniška duša. Ključno za začetek njegovega vizualnega ustvarjanja je bilo srečanje s slikarko Miro Narobe, ki v Dijaškem domu Ivana Cankarja vodi likovni krožek. Sam sicer verjame, da bi se tudi brez nje podal v umetniške vode, mogoče pa bi le-te bile bolj glasbeno ali gledališko obarvane. S prvimi ustvarjenimi deli se je prijavil na festival sodobnih umetnosti mladih ‘Transgeneracije’, kjer so bila njegova dela izbrana za razstavo, prav tako naslednja leta, ko je dobil še priznanja. Sledilo je par skupinskih in samostojnih razstav in potem se je ustavilo. Par let ni ustvaril ničesar. Potem pa je v njegovem življenju prišlo do prelomnice; začel je delati na nacionalni televiziji, kjer je bil zadolžen za barvanje in izdelavo scenografije po navodilih scenografov. “Ravno v tistih časih sem začel eksperimentirati z olupki in scenografki Mojci Vilhar je bila prva stvaritev izredno všeč, zato me je spodbujala k nadaljnemu ustvarjanju. Začelo se je moje novo ustvarjalno obdobje in olupke sem začel lupiti, lepiti, šiti, lakirati ... Tako se že dobrih sedem let ukvarjam s projektom Orange Sessions, v sklopu katerega izdelujem stvari iz pomarančnih in drugih lupin,” pove Boris in pojasni, da je prednost pomarančnih olupkov pred drugimi materiali njihova igra s svetlobo in široka paleta barv, zaradi česar so popolni za izdelavo raznih naravnih svetil. “Že njihova struktura je prijaznega in privlačnega videza. Če govorim o pomarančah in grenivkah se barve posušenih lupin gibljejo od svetlo rumene, oranžne, rdeče, pa vse do zelene in rjave. Olupki različnih citrusov se razlikujejo tudi po debelini in obstojnosti. Možno je delati z grenivkami, iz katerih nastanejo svetlejše luči. Nesmiselno pa jih je izdelovati iz limon ali mandarin, saj so lupine premajhne (lupine se že tako ob sušenju skrčijo tudi za tretjino). Te so primerne za izdelavo drugih, nesvetlečih izdelkov. Veliko ljudi pomisli na pomelo, saj sta sadež in posledično lupina zares velika, a že sveži so precej zelenkaste barve, ob sušenju pa potemnijo in porjavijo, tako da jih ne uporabljam. Tudi pomarančne lupine dobijo rahlo patino, a ravno zato imajo tako izrazit sončni videz.”

Lucie je torej izdelana iz pomarančnih olupkov, postopek izdelave pa je, kot pravi Boris, zavit v tančico skrivnosti. Doda, da je za eno svetilko potrebno prav toliko časa, da sta njen videz in svetloba popolna. Svetilo prihajaja v treh velikostih, z velikostjo pa narašča tudi število lupin, potrebnih za izdelavo. Za največjo je potrebno tudi do petdeset pomaranč, ker pa sam ne bi mogel pojesti toliko sicer sončnih sadežev, mu pri zbiranju olupkov z veseljem pomagajo prijatelji. In zakaj ravno Lucie? “Lucie je bila dolgo brez imena, a jo je bilo potrebno poimenovati za nastop na Kickstarterju. Lux je latinsko ime za svetlobo iz katerega izvira žensko ima Lucie in posredno tudi naša beseda za luč. Pri nas je takšno ime Svetlana,” pojasni.

Kickstarter je bil samoumeven

Že pred nekaj leti mu je kolega omenil, da bi bilo dobro, da gre na Kickstarter. Tam se je vrstila množica uspešnih slovenskih projektov in po ogledu uspešne kampanje za leseno jajce se je odločil na tej platformi za ‘množicanje’ nastopiti tudi sam. Na začetku tega leta je bil razpis za prijavo v projekt Podjetno v svet podjetništva, kjer jim je bila Borisova ideja všeč in so ga sprejeli v program. Tam se je naučil marsičesa, kar mu bo pri nadaljni karierni poti prišlo še kako prav, poleg pridobljenega znanja pa so mu tudi pomagali ter ga spodbujali, naj čimprej uresniči svojo zamisel.

In tako je bil Kickstarter samoumeven. “Omenjena platforma je največja in najbolj znana platforma za zbiranje denarja za zagon, žal pa je bil odziv zelo slab. Na to možnost sem bil pripravljen, saj sem želel na vsak način na Kickstarter pred začetkom poletja. Zavleklo se je pri nabavi delov za konstrukcijo luči in pri mizarjih, saj se je izkazalo, da je precej težko najti resnega mizarja. Tako sem na koncu za(kick)štartal popolnoma sam, prehitro in nepripravljen s plati promocije in oglaševanja. Vsi uspešni slovenski projekti so bili plod dela skupine ljudi, zato sem vedel, da je velika verjetnost da se bo kampanja končala neuspešno, a sem kljub temu upal, da se bo Lucie kot sonce prebila skozi oblake.”

A kljub temu, da ni dosegel uspeha kot bi si ga želel, je vesel, da je sploh poskusil in v praksi preveril, kako zadeva deluje. Ugotovil je, da je bil njegov video slab in da dandanes za vsako tako stvar potrebuješ močno marketinško kampanjo, po mnenju nekaterih pa je razlog za neuspeh tudi v tem, da sama Lucie ni najbolj primerna za Kickstarter. “Sam se s tem delno strinjam. Lucie ni najbolj trendovski in kul izdelek, pa tudi ni ravno poceni. V programu PVSP smo preučevali ciljno skupino. Sprva sem trdil, da so moja ciljna skupina vsi, mentorji pa so trdili in sedaj to vidim tudi sam, da je Lucie prestižen izdelek in kot tak bolj primeren za butične hostle, hotele, razne meditacijske centre in podobno. Konec koncev pa seveda tudi za tiste posameznike, ki jim cena ne igra vloge.”

Želja in načrtov je malo morje ...

Kot je priznal, je bila tokrat zaradi različnih okoliščin kampanja speljana precej klavrno, a morda bo jeseni ali pozimi z ekipo in novim videom poskusil ponovno, tokrat na Indiegogo, saj se mu le-ta zdi bolj primeren za umetniške projekte. Pa tudi sicer ne bo počival, ampak bo še naprej kreiral iz pomarančnih olupkov. Zaenkrat izdeluje ralične ure in škatle, vaze, velika in mala sonca, svečnike, beležnice, ogledala, svetlobne instalacije, šivane slike ... Paleta izdelkov je precej široka in se počasi širi, namerava pa se podati tudi v izdelavo nakita, saj naj bi se le to najbolje prodajalo. S prodajo različnih izdelkov želi pridobiti sredstva za ustvarjanje svetlečih inštalacij in luči, saj ga to trenutno najbolj zanima.

Moja dolgoročna želja je ustvarjati nove stvari iz zanimivih naravnih materialov ter se spet posvetiti tudi slikanju z barvami, saj je z njimi lažje predstaviti tudi manj abstraktne zamisli. Zelo me zanima tudi umetnostna terapija in v prihodnosti se želim za to tudi izšolati. S projektom PVSP so se mi začela odpirati mnoga vrata in tako me jeseni čaka nova priložnost, ki bi mene in Lucie bolj osrečila kot uspeh na Kickstarterju. Tako bom večino poletja preživel v pripravah na jesen, ko me čaka nova priložnost za rast in takrat bom tudi predstavil povsem nove stvari. Tako ali drugače se bom celo življenje ukvarjal z umetnostjo saj je kreativnost tista, ki polni in poganja življenje,” za konec še pove Boris in glede na njegovo neizmerno željo, predanost ter pozitivno energijo niti najmanj ne dvomimo, da je pred njim še svetla prihodnost.

Boris je 27-letni umetnik, ki išče navdih za ustvarjanje v naravi.
Boris je 27-letni umetnik, ki išče navdih za ustvarjanje v naravi. FOTO: Osebni arhiv


 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
ISSN 2630-1679 © 2024, Dominvrt.si, Vse pravice pridržane Verzija: 860