V gospodarskem interesnem združenju Crostočar ocenjujejo, da bo poraba določenih vrst mesa in mesnih izdelkov med največjim krščanskim praznikom tudi do desetkrat večja kot običajno. To še posebej velja za jagnjetino in mlado govedino, ki jo na Hrvaškem večinoma uvažajo. Tudi hrvaški proizvajalci zelenjave se zavedajo občutno večjega povpraševanje po nekaterih pridelkih, kot so mlada čebula in redkvice.

V hrvaški gospodarski zbornici (HGK) so izračunali, da bodo državljani za velikonočne praznike porabili za 30 odstotkov več denarja kot ponavadi. Če tedensko potrošniki povprečno porabijo dve milijardi kun (263 milijonov evrov), bo velikonočni teden denarnice olajšal za približno 2,6 milijarde kun (342 milijonov kun).

Neodvisni hrvaški sindikati (NHS) predvidevajo, da bo štiričlanska družina za praznično mizo od velikega petka do ponedeljka povprečno porabila najmanj 600 kun. Večina državljanov se bo morala sicer zadovoljiti z najcenejšo velikonočno košarico, v kateri so sardele in suho svinjsko pleče, medtem ko bodo drugi za košarico s polenovko in jagnjetino odšteli kar 1500 kun.

Kljub varčevanju v državnem proračunu bodo nekatera javna podjetja - hrvaško elektrogospodarstvo, loterija in hrvaški gozdovi -svojim delavcem izplačala velikonočne bone v vrednosti 400 kun (53 evrov).