"Lubadar se je letos razmnožil do take mere, da je situacija praktično neobvladljiva," je izpostavil Avsenek in pojasnil, da so samo do konca oktobra na Zgornjem Gorenjskem označili več kot 130.000 kubikov lubadark, to je smrekovih dreves, ki jih je napadel lubadar.

To je rekordna številka, saj je bila doslej največja zabeležena v letu 2010, ko so v celotnem letu za posek označili za 90.000 kubikov dreves. Letos pa naj bi do konca leta označili skupaj kar za okoli 150.000 kubičnih metrov dreves.

Glavno delo ob tem čaka lastnike in izvajalce, ki morajo lubadarke podreti in odstraniti iz gozda. Ti so z delom začeli že spomladi, a tako obširnega napada ne morejo obvladovati. Tako je bilo doslej odstranjena približno polovica označenih dreves.

Takšno je stanje, čeprav je bilo denimo avgusta na delu kar 70 profesionalnih ekip. Poleg tega so sanacijo sami opravljali tudi usposobljeni lastniki gozdov. Dnevno je do ceste prišlo od 1000 do 2000 kubičnih metrov lesa. Vendar takšnih velikih količin nato odkupovalci lesa niso mogli sproti odvoziti in na gozdnih cestah so se kopičile skladovnice pripravljenega lesa.

Prav tako ni bilo kupcev in cena lesa je močno padla. Medtem ko cena zdrave hlodovine dosega okoli 80 evrov na kubik, je cena lubadark sedaj 40 evrov. Če je napadena smreka hitro posekana, pa je hlodovina še relativno zdrava in cena, ki jo dosega, boljša.

S hitrim ukrepanjem je tako mogoče zmanjšati ekonomsko škodo, hkrati pa preprečiti še večjo širitev lubadark v prihodnjem letu. "Mirovanje lubadarja v poznem jesenskem in zimskem času je priložnost, da ga dohitimo," je poudaril Avsenek in pozval vse lastnike gozdov, naj kljub hladnejšemu vremenu vložijo vse napore v nadaljevanje del.

"Če se sanacija ne bo opravila v pričakovanem obsegu, bo na mestih, kjer lubadar prezimuje, spomladi napadel zdravo drevje in škoda bo še mnogo večja," je opozoril Avsenek. Trenutno je na Zgornjem Gorenjskem situacija najhujša v spodnji bohinjski dolini, pa tudi na pobočjih Jelovice, Mežakle in Pokljuke. Še hujša pa je na kranjskem, ljubljanskem, postojnskem in tolminskem območju.

Na Zgornjem Gorenjskem je problem pospešenega razvoja lubadarja zaradi več smrek v gozdovih. Zato bodo v prihodnje, kjer bo možnost, namesto smrek zasejali bolj stabilne, vitalne in naravne listavce, kot so bukev, javor, divja češnja in lipa.

Da bi v prihodnje zagotovili učinkovitejše ukrepanje ob napadih škodljivcev, bi bila potrebna tudi sprememba zakona o gozdovih, tako da bi se javna gozdarska služba okrepila z lastnimi ekipami za sanacijo. Veliko lastnikov gozdov, ki jih je v Sloveniji vsega skupaj kar 460.000, namreč izvedbo del prepusti kar izvršbi.