S prodajo mleka po pogodbi (odkup mleka) ali z neposredno prodajo mleka na kmetijskih gospodarstvih so se v letu 2015 ukvarjali na približno 6400 kmetijskih gospodarstvih. Mleko, namolzeno na preostalih 9900 kmetijskih gospodarstvih, se je porabljalo predvsem za krmo in lastno prehrano (samooskrbo).

Mlekarne in drugi registrirani odkupovalci so odkupovali kravje mleko od približno 6000 kmetijskih gospodarstev ali od približno 200 gospodarstev manj kot v letu 2014, odkupili pa so ga skoraj 554.000 ton ali več kot 15.000 ton več.

Približno 50.000 ton v letu 2015 namolzenega kravjega mleka se je na kmetijskih gospodarstvih porabilo za krmo. Delež mleka, ki se namolze in nato pokrmi, se je lani prvič spustil pod osem odstotkov. Nekaj manj kot 11.000 ton konzumnega mleka ali približno 1,7 odstotka vsega namolzenega kravjega mleka so na kmetijskih gospodarstvih porabili za prehrano.

Neposredna prodaja mleka na kmetijskih gospodarstvih v zadnjih letih upada. V letu 2015 so na kmetijskih gospodarstvih prodali potrošnikom neposredno le še okoli 8200 ton mleka. To je več kot pol manj kot v letu 2003, ko so ga tako prodali skoraj 17.000 ton, navajajo statistiki.

Na kmetijskih gospodarstvih se je lani znova povečala predelava mleka v mlečne izdelke. V mlečne izdelke so predelali skoraj 8500 ton namolzenega kravjega mleka, kar je devet odstotkov več kot leto prej. Večino, 7200 ton, so ga predelali v sire. Iz te količine mleka so izdelali več kot 700 ton sira, od tega več kot 300 ton skute.

Kljub stabilni rasti predelave mleka na kmetijskih gospodarstvih je delež mleka, ki se na kmetijskih gospodarstvih predela v mlečne izdelke, razmeroma nizek. V 2015 je znašal 1,3 odstotka od vsega namolzenega mleka.

Statistični urad je postregel tudi s podatki o namolzenem ovčjem in kozjem mleku. Obojega so lani namolzli manj, ovčjega so namolzli blizu 500 ton, kozjega pa 1700 ton.