Praznovanje velike noči pri nas sega stoletja nazaj, v začetke krščanstva in še čas pred tem, saj se številne navade in običaji navezujejo tudi na stare, predkrščanske in poganske tradicije. V tem času so namreč naši predniki slavili prihod prave, bujne, zelene pomladi in z njo povezanih plodnosti, izobilja in rasti.

V krščanski tradiciji je velika noč praznik Kristusovega vstajenja od mrtvih (na veliko nedeljo) in čas, ko se konča post. Obdobje od velikega petka do nedelje je povezano z barvanjem jajc, pripravo hrane za blagoslov oziroma žegen ter praznovanjem vstajenja z velikonočnim nedeljskim zajtrkom, s katerim družine praznujejo vstajenje.

Barvanje pirhov oziroma pisanic, pisank, remenk ali rumenic, kakor pobarvana jajca imenujejo v različnih delih Slovenije, ima pri nas večstoletno tradicijo.

Dva najstarejša, tradicionalna načina sta tako imenovana batik tehnika – risanje na jajce z raztopljenim voskom, ki mu sledi barvanje, ter praskanje vzorca na pobarvano jajce z ostrim rezilom.

Obe tehniki na jajčni lupini upodabljata tradicionalne slovenske motive, kot so srce, nageljni in drugi ornamenti, ter velikonočne motive, predvsem jagnje z zastavo, ki simbolizira vstajenje.