V knjigi sta avtorja Marjetka Karelj in Miha Jeršek predstavila 41 najpogostejših vrst polžev in 23 vrst školjk. Skoraj vse školjke in polži so iz zbirke Kareljeve, ki školjke in polže zbira že 30 let. "Vedno sem zbirala samo mrtve polže in školjke. To se vidi tudi po poškodovanih lupinah," je pojasnila Kareljeva.

Vse školjke in polže je Jeršek za knjigo fotografiral sam. "Najmanjše školjke in polži merijo nekaj milimetrov. Tudi v knjigi so nekateri polži veliki samo tri ali štiri milimetre," je pojasnil. Če lahko veliko majhnih polžev in školjk na obali spregledamo, pa je velikega leščurja težko spregledati. "Veliki leščur je največja školjka v Jadranskem morju. Velik je približno pol metra, na Visu pa so našli tudi leščurje velike do enega metra," je dodal.

Pojasnila sta tudi svojo teorijo, kako nastanejo biseri v školjkah. Ugotovila namreč sta, da biseri navadno nastanejo na mestu, kjer je školjka napadena. "Splošno prepričanje je, da biser nastane, ko v školjko pade zrno peska, vendar temu ni tako," je razložil Jeršek. "V školjčno lupino plenilec izvrta luknjo. Školjke se obvarujejo tako, da to mesto obdajo z biserovino in tam nastane biser. Naravni biseri skoraj nikoli niso povsem okrogli, ampak so nepravilnih oblik in majhni," je pojasnil.

V Jadranskem morju lahko po njegovih besedah vsakdo prepozna okoli 300 polžev in školjk, biologi pa jih lahko ločijo več kot 1000 vrst.

Med nabiranjem polžev je sicer potrebna pazljivost, saj so polži iz družine stožcev lahko smrtonosni. "Na svetu je znanih 30 primerov, ko naj bi ljudje po piku celo umrli. Tudi v Jadranskem morju živi ena izmed vrst stožcev, ampak ni znano, da bi kdo za poškodbami pika pri nas umrl," je pojasnil Jeršek.

Najstarejše školjke živijo približno 50 let. "Morski datelj živi vrta v kamnite stene. Za en centimeter prostora potrebuje pet let vrtanja, najdemo pa tudi od 10 do 12 centimetrske školjke," je povedal Jeršek. Večina školjk in polžev je rastlinojedih, je pojasnil. "Sodec pa je mesojed, za prehrano lovi ribe. Živi v globokem morju, kjer rastlin praktično ni."

Marjetka Kardelj zbirateljem priporoča, da pri čiščenju hišic ne uporabljajo kemikalij. "Školjk in polžev ne čistim s kemikalijami, ampak samo pod vodo. Tako se barva in sijaj hišic ter lupinic najbolje ohranijo," je pojasnila.