Svetovna organizacija se je tako letos osredotočila predvsem na povezavo med sanitarijami, prehrano in zdravjem. Pomanjkljiv dostop do čiste pitne vode in stranišč sta skupaj s pomanjkljivo higieno med krivci za nedohranjenost, ki je posledica okoliščin, za katere so krive fekalije v vodi. Zaradi bolezni, ki so posledica pomanjkljive higiene, onesnažene vode in nedohranjenosti na svetu dnevno umre okoli 5000 otrok, mlajših od pet let. Vse skupaj pa svet letno stane 260 milijard dolarjev. Ženskam in deklicam pa zato, ker nimajo dostopa do stranišč, ki bi jim zagotovila zasebnost, grozijo še posilstva in zlorabe, so še izpostavili ZN.

Kakšno je stanje v Sloveniji?

V Sloveniji se je v zadnjih desetletjih stanje na področju sanitarij zelo izboljšalo, so ob svetovnem dnevu stranišč zapisali na statističnem uradu. Delež oseb, ki imajo v Sloveniji dostop do stranišča v stanovanju, se je znatno povečal. To izkazujejo tudi podatki iz popisov prebivalstva in stanovanj: leta 1971 je imelo stranišče v stanovanju 54 odstotkov prebivalcev, nato se je delež hitro povečeval in leta 2011 ga je imelo 97 odstotkov. V Evropi je bil tedaj delež naseljenih stanovanj brez notranjega stranišča najvišji v Romuniji (38,1 odstotka) in v Bolgariji (26,4 odstotka), so še zapisali na Sursu. V Sloveniji sicer svetovni dan stranišč že sedmo leto zapored z akcijo Naj javno stranišče obeležuje Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen. Akcija je namenjena osveščanju javnosti o pomenu stranišč ter kot informacija, kje v obiskanih občinah, na bencinskih črpalkah in zdravstvenih domovih obstaja možnost dostopa do sanitarij.

Društvo bo v petek v Rogaški Slatini ob koncu akcije pripravilo priredite, na kateri bodo tudi objavili rezultate najbolj urejenih javnih stranišč v kategoriji občine, bencinski servisi ob avtocestah in 10 zdravstvenih domov. Kot so še zapisali v društvu, se stanje na področju javnih stranišč v Sloveniji iz leta v leto izboljšuje, lokalne skupnost pa se vedno bolj zavedajo pomena čistih in urejenih javnih stranišč.

ZANIMIVOSTI

Kaj se dogaja v toaletnih prostorih v podjetjih?

Kaj vse se dogaja za štirimi stenami toaletnih prostorov v podjetjih, načeloma tam tudi ostane. Še star pregovor pravi, da želi imeti celo cesar mir na wc-ju. V nedavni raziskavi, ki jo je opravilo švedsko podjetje SCA, ki se ukvarja s higienskimi proizvodi, pa so zaposleni na različnih podjetjih razkrili, kaj vse počno na stranišču. ’Samo’ 80 odstotkov vprašanih v toaletnih prostorih v prvi vrsti opravlja fiziološke potrebe, ostalih 20 odstotkov pa očitno dela blizu doma in gre očitno na veliko ali malo potrebo kar domov ali pa preprosto med delovnim časom ne čuti tovrstnih potreb. 46 odstotkov vprašanih je priznalo, da se gredo v toaletne prostore pogosto osvežiti, torej umiti roke ali obraz. 24 odstotkov v toaleti opravlja telefonske pogovore, seveda tiste, za katere ne želijo, da bi jih ’vlekli na ušesa’ sodelavci. 22 odstotkov stranišča uporablja tudi namesto garderobe. Tam se preoblečejo, če na delo pridejo na primer iz telovadnice ali se jim kam mudi po službi in njihova ’oprava’ ni primerna. Za pošiljanje SMS sporočil wc-je uporablja 19 odstotkov ljudi, čeprav strokovnjaki menijo, da je ta odstotek v resnici veliko večji. In še zadnji podatek – okoli 15 odstotkov jih je priznalo, sem se uvrščajo predvsem ženske, da se v toaletnih prostorih ličijo. Seveda ljudje tam počnejo še veliko drugih stvari, a očitno ne v tako velikem številu, da bi se uvrstile na seznam najpogostejših, ali pa preprosto niso upali priznati.

Toaletni papir od A do Ž

Toaletni papir imamo tako kot stranišče vsi za nekaj popolnoma samoumevnega, a kaj porečete na podatek, da ga 70 odstotkov ljudi na svetu sploh ne uporablja?! In da je treba posekati kar 384 dreves, da bi povprečnemu človeku zagotovili zalogo do konca življenja?! Da, o toaletnem papirju vemo zelo malo.

Dandanes si torej težko predstavljamo življenje brez mehkega, po možnosti trislojnega toaletnega papirja. Pa kdaj pomislite, kako so se po potrebi očedili včasih? Čeprav toaletni papir uporabljamo vsi, o njegovi pisani zgodovini le redko razmišljamo.

Toaletni papir skozi zgodovino

Eden prvih predmetov, ki so ga uporabljali za brisanje po opravljeni potrebi, je bila lupina morske školjke. Danes nam je to povsem nepredstavljivo, saj ima ostre robove, kar bi bila za naše zadnjice, vajene na mehak papir, prava nočna mora. Starodavni Grki so uporabljali kamne in koščke gline, Eskimi pa mahovno tundro ter sneg. Starodavni Rimljani so si zadnjico brisali z gobami, ki so jih nataknili na palico, vse skupaj pa shranjevali v vrčih, napolnjenih s slano vodo. Prvi, ki so pri higieni poskrbeli tudi za udobje, so bili Vikingi, saj so uporabljali ovčjo volno.

Moškost španskih in portugalskih mornarjev se je kazala tudi skozi higieno, saj je bil njihov pripomoček obrabljen končni del vrvi, na katero je bilo privezano sidro. Člani francoske kraljeve družine so svoj kraljevi naziv morali upravičiti tudi v stranišču, zadnjico so si brisali s čipko, medtem ko so ostali Evropejci uporabljali seno, slamo, mah in stare krpe.

Prvi 'uradni' toaletni papir, ki so ga izdelali za osebno higieno, izvira iz 14. stoletja, ko so kitajski cesarji naročili 90 cm dolge in 60 cm široke rjuhe, kar je brisanje po veliki potrebi precej otežilo. Ni znano, ali so rjuho rezali ali pa so morda imeli nenavadno velike zadnjice. V Ameriki so namesto toaletnega papirja uporabljali kar koruzni storž, saj je bila večina hiš zgrajena v bližini koruznih polj. To se je kmalu spremenilo, saj so ljudje storže raje nadomestili s časopisi in listi katalogov.

Evolucija celuloznega izuma tisočletja je sledila leta 1857, ko je pretkani Joseph Gayetty papir prvič navil na rolico in ga za nameček še navlažil z aloe vero. Dve desetletji pozneje sta brata Scott ustanovila tovarno, v kateri sta proizvajala neperforiran toaletni papir, še desetletje več pa so potrebovali, da so na rolice začeli navijati perforiran wc-papir. Ker takrat reciklaža še ni bila kaj prida razširjena, so tudi toaletni papir izdelovali neposredno iz lesene mase.

A ne glede na ves trud so vse do začetka 20. stoletja ljudje raje kot toaletni uporabljali časopisni papir, saj med obema ni bilo bistvene razlike. Šele ko je podjetje Scott v 20. stoletju začelo z intenzivnimi prodajnimi akcijami ter potencialne kupce na podlagi rezultatov zdravniških raziskav nagovarjalo, da je navaden papir resno škodljiv za ’ta zadnjo’. Tako so leta 1925 postali vodilno podjetje na področju proizvajanja toaletnega papirja na svetu. Prvi breziverni toaletni papir je deset let kasneje izdelalo podjetje Northern Tissue, do tedaj se je namreč tu in tam v papirju znašla še kakšna trska, ki se je uporabniki vsekakor niso razveselili. Prvi dvoslojen papir je nastal leta 1942 v Angliji, v nasprotju s predhodnimi različicami pa je bil tudi izredno mehak. Barvasti toaletni papir se je pojavil leta 1954, deset let kasneje pa so ga tudi odišavili.

Danes si kot rečeno življenja brez toaletnega papirja sploh ne moremo predstavljati, še težje pa si predstavljamo, da v nekaterih predelih Azije, Afrike, Srednjega vzhoda in v več evropskih državah ljudjem ni tuje uporabljati le rok in vode po opravljeni potrebi. V teh predelih so najpogosteje v uporabi stranišča, kjer morate počepniti, po naše 'na štrbunk'. Poleg straniščne školjke je voda in tuš ročaj, s katerim se oseba očedi. Po statistikah naj kar 70 odstotkov ljudi po svetu ne bi uporabljalo toaletnega papirja, nekateri celo ne iz verskih razlogov, pač pa preprosto zato, ker si ga ne morejo privoščiti.

In še nekaj zanimivosti …

Povprečen človek po opravljeni potrebi porabi od osem do devet lističev papirja, če pa si z njim še brišejo nos, odstranjujejo ličila ali čistijo na primer ogledalo, to znese okoli 57 lističev na dan. Na leti ravni tako povprečen človek porabi okoli 100 rolic, kar je okoli 20.000 lističev. Da bi torej zagotovili dosmrtno zalogo papirja enemu človeku, je potrebno posekati kar 384 dreves.