Rdeča ognjena mravlja velja za najbolj invazivno živalsko vrsto na svetu

Rdeča ognjena mravlja, ena najbolj invazivnih vrst na svetu, je bila prvič najdena v Evropi, kaže nova študija. Ta 'uvožena' mravlja, katere znanstveno ime je Solenopsis invicta, je doma v Južni Ameriki, vendar se je v zadnjem stoletju razširila v velik del Združenih držav Amerike, Mehike, Karibov, Kitajske in Avstralije.

Rdeče ognjene mravlje naj bi se pred nekaj dnevi prvič pojavile v Italiji. Raziskovalci so objavili, da so identificirali 88 gnezd teh nevarnih mravelj, ki se razprostirajo na petih hektarjih v bližini mesta Sirakuze na Siciliji. Gre za prvo evropsko odkritje kolonij teh mravelj, za katere je znano, da izganjajo domorodne mravlje in druge divje živali ter imajo vrsto negativnih učinkov na človeka, infrakstrukturo in nasploh na lokalne ekosisteme.  

Rdeče ognjene mravlje

Ognjene mravlje se prehranjujejo s skoraj vsem rastlinskim ali živalskim materialom, vključno z drugimi žuželkami, klopi, živalmi, ki gnezdijo na tleh, mladimi drevesi, sadikami, rastlinskimi brsti, razvijajočimi se plodovi in semeni. Poleg bolečih ugrizov težave povzročajo tudi z gradnjo gnezd okoli dreves, vrtnih rastlin, cevi in v stenah objektov. Gradnja kolonij lahko poškoduje rastline, trate in zunanje električne napeljave.

Ker se tako zelo hitro širijo, je nujno čim prej zamejiti njihovo razmnoževanje.  "Solenopsis invicta je ena najhujših invazivnih vrst. Lahko se širi zaskrbljujoče hitro. Odkritje te vrste v Italiji je bilo veliko presenečenje, a vedeli smo, da bo ta dan prišel," je povedal glavni avtor študije Mattia Menchetti, raziskovalec na Inštitutu za evolucijsko biologijo v Španiji.

Kako so prišle v Italijo, še ni jasno 

Kako so kolonije mravelj prišle v predmestje Sirakuz, še ni jasno. Raziskovalci predvidevajo, da so se tja prenesle s človeško dejavnostjo, najverjetneje s tovornimi ladjami. 

Sicilija je kot velika izvoznica pomaranč, limon, okrasnih oljk in drugih sredozemskih rastlin idealna za razširjanje žuželk. Ob tem ne smemo zanemariti nevarnosti nadaljnjega širjenja na celotno območje Sredozemlja. 

Na podlagi analize strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko napadle 7 odstotkov evropske celine. Ugotovili so tudi, da ima ta vrsta mravelj raje urbano okolje in bi lahko okužila tudi do polovico mestnih območij Evrope, vključno z velikimi mesti. Barcelona, Rim, London in Pariz, denimo, imajo podnebje, primerno za preživetje te vrste, glede na modele, ki so jih ustvarili avtorji študije.

Zaradi ugodnih pogojev za življenje je najbolj na udaru Španija

Če se rdeča ognjena mravlja razširi v Španijo, bi to lahko bila ena izmed najbolj prizadetih držav. Razlog je v ugodnih klimatskih pogojih, saj mravlje za preživetje potrebujejo toplo podnebje. Po drugi strani pa dlje na sever kot se pomikamo, hladneje in manj ugodno je zanje. K razmnoževanju jih spodbujajo tudi podnebne spremembe, ki iz leta v leto dvigujejo temperaturo. 

Agresivna žuželka, ki ob ugrizu na koži pusti boleč občutek

Pik rdeče ognjene mravlje predstavlja resno grožnjo ljudem in hišnim ljubljenčkom. Strup, vbrizgan v kožo, namreč povzroči zelo neprijeten pekoč občutek  – od tod tudi ime ognjena mravlja. So ene izmed najbolj agresivnih mravelj, ki se jih težko znebimo, saj lahko hitro splezajo na predmet ali osebo in začnejo gristi. Ena sama rdeča ognjena mravlja lahko svojo žrtev ugrizne tudi večkrat. Simptomi po ugrizu se začnejo kot pekoč občutek in srbenje, ki mu sledi nastanek belih mehurčkov. Kolobar in mehurčki lahko na koži vztrajajo tudi nekaj tednov, mogoče pa je, še posebno, kadar se rana dodatno okuži, da se brazgotina nikoli povsem ne zaceli. 

Majhen odstotek človeške populacije je alergičen na rdeče mravlje. Če oseba po ugrizu doživlja bolečine v prsih, slabost, omotico ali šok, mora takoj po piku poiskati nujno zdravniško pomoč.