Zavetišče za živali bi v idealnem primeru moralo biti varno zatočišče za izgubljene, poškodovane, zlorabljene in nezaželene živali. Je prostor, kjer naj bi jim bila zagotovljena veterinarska oskrba, hrana in začasen dom. 

A resnica je seveda drugačna in mnogo bolj neizprosna. Slovenska zavetišča se namreč kljub trudu in predanosti zaposlenih, soočajo s preobremenjenostjo tako v smislu pomanjkanja prostora in finančnih sredstev kot tudi osebja. V večini izmed zavetišč že v osnovi sprejmejo več živali, kot jih dejansko omogočajo njihove kapacitete, glede na število zapuščenih živali pa bi jih lahko še mnogo več.

V zavetišču Horjul imajo trenutno 37 psov in 74 mačk in so polno zasedeni. Številke sicer dnevno variirajo, še posebej pri mačkah. Lani so sicer na letni ravni sprejeli 1167 mačk in 52 psov. 

V zavetišču Mačji dol je trenutno približno 70 mačk, večinoma so to mladiči, kar nekaj pa je tudi odraslih. Tudi to zavetišče je praktično polno zasedeno. 

"Zavetišče je polno, predvsem je problem nameščanje novih živali, ki potrebujejo ločen prostor (karanteno), ki je seveda zelo omejena. Tudi nameščanje odraslih živali, ki se težko umestijo v skupino drugih mačk, je zelo težavno, saj to prinese ogromno stresa za vse, " pojasnjuje Monika Koprivnikar, predsednica društva za pomoč živalim, Žverce, ki je tudi ustanovitelj zavetišča Mačji dol.  

Društvo Mačja preja sicer uradno nima namestitvenih kapacitet za živali, kljub temu pa vsakodnevno prejemajo klice ljudi: "Mi bi lahko sprejele vsak dan po 5-6 muc, toliko je klicev. Zdaj bodo še jesenski mladiči. Situacija je ne glede na delo, ki ga opravimo - steriliziramo in kastriramo vse muce v naši oskrbi, odslavljamo prostoživeče muce za sterilizacijo oz. kastracijo in zdravljenje, če to potrebujejo, a situacija je iz leta v leto slabša, posvojitev manj in dobrih posvojiteljev je tudi vedno manj."

Nič bolj razveseljujoča ni niti situacija v Zavetišču Ljubljana, ki je te dni začasni dom 56 psom, 230 mačkam, eni kunčici in eni skobčevki: "Zavetišče trenutno deluje na svojih maksimalnih kapacitetah, saj se še vedno nahajamo v sezoni mladičev, kar povečuje pritok živali. Trenutno so vse razpoložljive kapacitete polno zasedene, vendar se stanje zasedenosti zavetišča spreminja dnevno, saj se nekatere živali posvojijo, druge pa prihajajo."

" ... velika večina živali je najdena, vmes so seveda tudi (začasni ali trajni) odvzemi s strani inšpekcije in oddaja lastniških živali v zavetišče. Nekaj malega v procentih je dejansko potem tudi pripeljanih živali s strani najditeljev. Vendar je ogromno število najdenih oz. zapuščenih živali pobranih iz naše strani ..." pa pojasnjujejo v zavetišču Horjul. 

Podobno tudi v Zavetišču Ljubljana: "...  Najpogosteje nas najditelji pokličejo, ko opazijo zapuščeno ali izgubljeno žival, in jo nato gremo iskat. Občasno pa najditelji žival pripeljejo tudi sami v zavetišče. Sodelovanje z najditelji je ključno za hiter odziv in ustrezno oskrbo živali ..."

Prostorska stiska in preobremenjenost zaposlenih in prostovoljcev

Poleg prostorske stiske, se zavetišča soočajo tudi s pomanjkanjem osebja ter vedno večji preobremenjenosti le-teh, ki niso več samo oskrbniki živali ampak tudi iskalci finančnih sredstev, upravljalci družbenih omrežij, sprehajalci psov, iskalci (novih) lastnikov hišnih ljubljenčkov in vse kar sodi zraven.

Predvsem za slednje – iskanje posameznikov in družin, ki bi si želeli v svoj dom sprejeti hišnega ljubljenčka, se morajo precej truditi, pove Jurij Juhant iz Zavetišča Horjul: "Številke zapuščenih živali letno naraščajo, kar pa se posvojitev tiče, moramo biti nenehno aktivni in kreativni pri iskanju primernih posvojiteljev."  

Posvojitev iz zavetišča s seboj prinaša določeno tveganje

Posvojitev iz zavetišča lahko živali reši življenje, a dejstvo je, da imajo te živali nemalokrat za seboj kruto preteklost, zaradi katere imajo lahko močno izražene vedenjske težave kot denimo agresivno vedenje. Še en pogost razlog, zakaj se ljudje ne odločajo za posvojitev iz zavetišč pa je, da te živali preprosto niso le ljubki in prikupni mladički. 

"... pri nas so nekatere muce že veliko let, ker so nezanimive za posvojitelje. Sprejemamo namreč tudi stare, bolne in takih ne želi nihče. Črnih ne želi nihče, plašnih ne želi nihče. Te bodo pri nas do konca," pojasnjuje stanje v praksi naša sogovornica iz društva Mačja preja. 

Posvojitev živali iz zavetišče torej ne predstavlja le rešitve za posvojeno žival, ampak pomeni tudi razbremenitev osebja in sprostitev prostora za nove živali, ki jih sprejmejo v zavetišče.

V zavetišču Mačji dol sicer ne vodijo statistike posvajanja, večina živali pa jih na nove lastnike čaka vsaj nekaj mesecev do enega leta. Nekatere pa so pri njih tudi po več let – predvsem poškodovane, plašne in starejše mačke: " ... Gašper od leta 2015. Pred ljudmi se raje skrije, ni pa mogel biti vrnjen na lokacijo, ker je bila pri njem potrebna amputacija tace."

"... Pričakovali bi izboljšanje, glede na množico mačk, ki jih uredimo, a žal nimamo vpliva na mentaliteto ljudi, ki se jim zdi mačji razplod in posledično hiranje mačk okrog njih nekaj normalnega, " še izpostavi ključni problem, katerega rešitev se nenazadnje skriva v spremembi mentalitete in odnosa ljudi do živali, ki pa je milo rečeno v zadnjih letih vedno slabši.