Psička Dejzi je mešanček, ki spominja na pasmo Jack Russell terier in je že več kot deset let zvesta spremljevalka Amirja Abdakovića. Danes si brez nje težko predstavlja svoj vsakdan, saj ju veže ogromno lepega. 

Kako se je začela vajina skupna zgodba?

Najina zgodba se je začela pred dobrimi desetimi leti, ko sem se odločil, da bi imel štirinožnega kosmatinca. Brskal sem po spletu in iskal, dokler je nisem našel. Takoj, ko sem zagledal njeno sliko, sem se odpravil po njo na Ptuj. Takrat je imela komaj dva meseca. 

Najbolj zanimivo je bilo to, da ko sem prišel po njo je bilo v tropu še pet drugih psov. Lastnika sem prosil, da mi prinese eno škatlo, v katero bom dal psa, za katerega se bom odločil. In kaj se je zgodilo? 

Lastnik je res prinesel škatlo in jo postavil na tla, medtem ko se je Dejzi takoj zapodila v njo. Sedla je in me pogledala z okicami, kot da bi mi hotela reči 'S teboj grem. Vzemi mene'. Nisem veliko razmišljal in sem jo seveda vzel.  Od takrat naprej sva stopila v novo obdobje, polno lepih trenutkov.

Imeti psa je tudi velika odgovornost... 

Res je. Imeti psa je velika odgovornost in seveda moraš imeti tudi veliko časa. Dejzi je zelo živahna in to še zdaj, pri desetih letih. Imela je nekaj manjših zdravstvenih problemčkov, ampak smo jih rešili s pomočjo dobrega veterinarja. 

Kako vidiš sebe kot lastnika? 

Do nje sem zelo pozoren in prijazen. Dajem ji veliko ljubezni in dobre hrane (smeh). Nisem strog, kar se tudi vidi, saj je Dejzi razvajena, kot kakšen majhen otrok. Lahko dela, kar ji paše in tako uživa svoje brezskrbno pasje življenje.

Kakšen je vajin vsakdan? 

Najin skupni čas je zelo aktiven. Hodiva na sprehode, izlete in zelo rada se vozi v avtu. V vožnji resnično uživa in vse jo zanima. Nima miru, zato jo je povsod dosti in vedno gleda, kam se pelje (smeh). 

In kdaj je najlepše? 

Najlepši trenutki so pravzaprav vsak dan. Vedno je nekaj novega in zanimivega. Ko je bila še majhna, je tudi velikokrat kaj ušpičila, na primer tudi razgrizla svoje igračke na drobne koščke. Najraje ima svojo igračko, in sicer majhnega dihurčka v črno beli barvi, ki ga vedno  nosi v ustih. Kamor koli gre, je njen dihurček vedno zraven (smeh).

Kako ti je obogatila življenje? 

Pasjega prijateljčka je dobro imeti. Mene vedno pričaka vesela, na primer, ko pridem domov. Enostavno rečeno, vse je lepše, ko je z menoj. Če imas ob sebi psa, ta vedno poskrbi, da imaš nasmešek na obrazu. Meni so najbolj vesela jutra, ko skoči v posteljo in me zbudi z laježem, ker je treba vstati iz postelje (smeh).