Žagarjevo smo na domačem Igu obiskali le nekaj tednov potem, ko je na svet pomagala spraviti še eno leglo čivav in leglo malih nemških špicev, zato smo lahko ob pogovoru uživali tudi ob kobacanju in odkrivanju sveta malih nadobudnih mladičkov. Prav v teh dneh so se začeli poleg maminega mleka spoznavati z drugo hrano, zato smo sprva spregovorili prav o tem.

Nikakor ne čokolade, previdno tudi pri sadju

Da psi ne smejo jesti čokolade, je že splošno znano dejstvo, če jo pojedo v večjih količinah, je lahko ta za njih celo usodna. Čokolada namreč vsebuje toksične metilksantine, med katere sodita teobromin in kofein, psi pa nimajo jetrnega encima, da bi metilksantine razgradili. Previdni moramo biti tudi pri več vrstah sadja, predvsem pri grozdju in rozinah, prav tako pa ne priporočajo kosti, sploh ne kuhanih. Ob tem Tilen Grebenc z nami deli tudi zanimiv trik: 'Če z nohtom potegneš po kosti in ostane odtis nohta, potem je ta za psa primerna. Če se to ne zgodi, je za zobe škodljiva in za psa povsem neuporabna.' Kot priboljšek si včasih privoščijo tudi košček banane.

Nasploh ne preseneča dejstvo, da je treba dati na prehrano zares veliko pozornosti. Tako se odsvetuje pretirana uporaba paštet in mokre hrane, saj ta slabo vpliva na zobe, medtem ko kakovostni briketi poskrbijo tudi za čiščenje zob, ko jih pes grize. Seveda pa ne smemo pozabiti na priboljške: tako se čivavice občasno rade posladkajo s skuto ali pa z zajčjimi ušesi in tudi bikovkami, saj te ne krepijo zgolj žvečilnih mišic, temveč tudi čistijo zobe. Morda je presenetljivo, da včasih uživajo tudi v kapljici ali dveh olivnega olja, kuhanem rumenjaku v ostali hrani in celo domačem jogurtu. Če jih navadite, bodo uživali celo v brokoliju; poudarek naj bo na raznovrstni prehrani, ki zagotavlja hranilne snovi, hkrati pa moramo paziti, da hrana ni preslana. Navajanje na raznovrstno hrano se začne seveda takoj pri mladičku, da spozna okuse in se nanje navadi, v odrasli dobi pa jih bo potem tudi lažje sprejel. Odrasle pse manjših pasem navadno hranimo dvakrat dnevno, mladiče tudi do šestkrat; zjutraj in zvečer, s tem pa se izognemo, da bi bili njihovi želodčki po enem obroku prepolni. Ob vsem seveda ne smemo pozabiti na čisto in svežo vodo, ki jo menjamo večkrat dnevno.

Kdaj je pes pripravljen za oddajo?

Ko sprejmemo odločitev, da bomo v svojo družino sprejeli psa, si ga seveda želimo takoj, a kljub temu ne rinite z glavo skozi zid in dobro razmislite ter preverite svoje možnosti. Psa si, pa naj bo to pri vzreditelju ali v zavetišču, sprva oglejte, spoznajte, večkrat obiščite, da vidite, kako se obnaša do vas, kako se vi razumete z njim, nato pa se dogovorite za oddajo. Pri Žagarjevih odločno spoštujejo zakon, da pes pred osmim tednom starosti ne sme zapustiti mame, sami pa so še bolj previdni in mladičke zadržijo vsaj do desetega tedna. 'Pozorni smo tudi na to, kakšni so mladički in kakšne so njihove potrebe. Nekateri so dovolj dominantni in lahko brez težav zapustijo leglo že takoj, ko to dopušča zakonsko predvideni rok, ravno lani smo imeli tak primer psičke, ko je bila njena matična družina zanjo že premalo. Če pa imamo mladička, ki dlje časa potrebuje mamo, je pri nas še dodaten teden ali dva,' nam pove Matejka.

Kako pripraviti dom?

Medtem ko nestrpno čakate na svojo pasjo srečo, je odličen čas, da pripravite svoj dom za novega hišnega ljubljenčka. Ne pozabite, da bo zdaj tudi pes član vaše družine, zato je edino prav, da se doma počuti tako, kot se vi: zadovoljno, sproščeno in mirno. Matejka vsaj nekaj tednov pred oddajo psa bodoče lastnike opremi s seznamom stvari, ki jih morajo zagotoviti in pripraviti, da bo prihod psa v novo okolje čim manj stresen, ob tem pa tudi sama pripravi začetni paket, ki med drugim vsebuje nekaj hrane, na katero je navajen, povodec oz. oprsnico in celo nekaj igrač ter odejico, ki ga spominja na prvi dom; vse z namenom, da je mladiček bolj sproščen. Seveda se lahko odločite tudi za drugo vrsto hrane, a je treba paziti, da je prehod na drugo znamko postopen: 'Nikoli ne menjamo hrane iz danes na jutri; na začetku sprva dodajamo novo in jo šele potem zamenjamo. To je pomembno tudi zaradi bakterij v črevesju, ki se tako postopoma navajajo na novo hrano, s tem pa se tudi izognemo neprijetnostim, kot je npr. driska.' 

Lastnik mora tačas pripraviti ustrezno ležišče za psa, posodice za hrano in vodo, ki jih moramo seveda prilagoditi velikosti psa, pomembno pa je tudi, da so pralne, da s tem omogočamo stalno čistočo. Ne pozabite na prenosni boks, sploh takšnega, ki se lahko pripne na zadnji sedež v avtu, pomembno pa je tudi, da je ta svetel in ustrezen, za prvo vožnjo domov pa bo pomagala odejica, ki jo je imel v prejšnjem domu, saj boste s tem psu zmanjšali stresen prihod. Priporočajo se tudi plenične podloge, saj bomo z njimi lažje zagotovili čistočo v stanovanju in ga tako lažje navadili na higieno v stanovanju. 

Navajanje na čistočo

Majhne pasme psov imajo hitro prebavo, zato je priporočljivo, da ga po hranjenju takoj odnesemo ven in potem čakamo, da opravi svoje. 'Čivave so načeloma pripravljene na odvajanje 15 minut po hranjenju, zato je boljše, da ga hitro odnesemo ven in z njim počakamo. To bo tudi pomagalo pri navajanju na čistočo, saj bo pes tidve stvari povezal in uzavestil, da gre po hranjenju ven.' Drugače je pri večjih pasmah, poudari Tilen, ki so nagnjeni k zasuku želodca, zato jim moramo dati več časa in miru, da hrano prebavijo. Žagarjeva jih na navajanje na opravljanje potrebe zunaj začne navajati že pri sebi, tudi zjutraj, takrat pa pridejo prav priboljški, ki psu pomagajo uzavestiti, kje je pravo mesto za opravljanje potrebe.

Previdno pri sprehodih

Tudi ko boste dobili psa, ta še ne bo odrasel, zato imejte v mislih, da še raste in se razvija. Predvsem majhne pasme, kot so čivave, ne smejo pretiravati z gibanjem, zato Matejka svetuje, da je na začetku trikrat dnevno po dvajset minut sprehoda več kot dovolj. 'Do enega leta se razvijajo okostje, sklepi in mišice, zato pretiravanje s sprehodi ni dobro. Pri odraslih čivavah to ni problem, pri zgodnji dobi pa je zelo pomembno, da vse delamo postopoma, tudi pri gibanju. Kakovostna hrana pa je res ključ do uspeha,' pove Matejka, medtem ko njen sin doda, da je mladiček najbolj učljiv od šestega tedna starosti naprej, zato je takrat zlata doba, da ga navadimo na stvari, ki jih želimo in pričakujemo od njega. 'To je obdobje, ki je odlično za vpis v pasjo šolo in za socializacijo z ostalimi psi, kar bo psu zelo pomagalo v prihodnosti.' Obenem bo to marsikateri sivi las prihranilo tudi vam, saj bo socializacija poskrbela, da pes med sprehodi ne bo lajal na druge pse ali pa se jih bal.

Spoznavanje novega okolja (in psov)

Če imate doma že psa, vam lahko pri lažjem razumevanju med obema zelo pomaga trik, da ju sprva predstavite na nevtralnem terenu. 'Novega psa nikoli ne pripeljite domov in ga tam spoznavajte s svojim dosedanjim psom, to vedno delajte zunaj. Ampak tudi to ni dovolj, svojega prvega psa peljite na nek nevtralni teren, nekam, kamor ne hodite vsak dan na sprehod, da bo okolje obema novo. Tam ju med sabo spoznajte in šele potem ju odpeljite domov,' svetuje Žagarjeva, ki doda, da moramo biti na začetku potrpežljivi. 'Ko psa prinesemo domov, zgolj odprimo vrata boksa in mu dajmo čas. Umaknimo se, usedimo se, ga opazujmo. Naj pride ven sam, ko bo na to pripravljen, naj se sam ozre po okolici, jo povoha in spozna. Pustite psa pri miru, ne dajajte ga v roke, na posteljo ... Naj si najprej vse ogleda, zagotovo pa takrat pridejo prav tisti boljši priboljški, da takoj dobi pozitivne vtise.'

 Mesto psa v vaši hiši

Manjše pasme psov ljudje pogosto radi razvajajo in jih nosijo s sabo na kavč ali celo v posteljo, a vsaj na začetku to ni priporočljivo. 'Vsaj na začetku, ko mladiča prinesete domov, je prav, da ima nek svoj prostor, saj to tudi sam potrebuje. To je njegovo zatočišče, tja se lahko umakne in to vsak pes potrebuje. Nikakor ne dajajte mladiča spat na posteljo. Tudi nevarno je, saj bi bilo lahko usodno, če sam skoči s postelje. Naj ima svoj prostor v nekem mirnem kotičku prostora, kjer vi bivate. Zagotovo naj to ne bo odmaknjen prostor, kjer je zaprt, vi pa ste v drugem prostoru. Naj bo v prostoru z vami, a vendar naj ve, da je to njegov prostor, kamor se lahko umakne, ko želi mir.' V zadnjem času so posebej priljubljene tudi kletke oz. ograde za pse, ki pa se nekaterim zdijo preveč utesnjujoče, a temu ni tako, če ima pes v njej dovolj prostora in morebiti tudi posteljo, na katero je navajen. Pes bo usvojil, da je to njegov prostor in njegovo zatočišče, vi pa boste bolj mirni, če vas ne bo doma in vas ne bo skrbelo, da bi npr. zgrizel kak kabel ali se zapletel v kakšno podobno neprijetnost.

Bodimo pozorni na zdravje

Pes nam ne more povedati, ali ga kaj boli ali teži, zato moramo biti še toliko bolj pozorni na to, kako se obnaša in kaj nam sporoča. Paziti moramo na zdravje zob, zato moramo že mladička navaditi na ščetkanje zob z encimsko zobno pasto, ki razgradijo zobni kamen, pri tem pa moramo biti dosledni; zobe čistimo najmanj petkrat na teden, seveda pa je najboljše, če to počnemo vsak dan. Zadajte si nalogo in ga navadite, da vam bo vsak večer kar sam prinesel zobno ščetko! Ob tem pa, kot že rečeno, ne smemo pretiravati z mehko hrano. Dolgodlake pasme je treba navaditi na redno česanje, seveda ne smemo pozabiti na krajšanje krempljev; predvsem na sprednjih tačkah. Poseben trik, na katerega marsikdo ne pomisli, je, da mladička navadimo na odpiranje ust, da ga včasih primemo za tačke ali rep ... Seveda ne, da psa boli, a vendarle če mladička na to navadite, bo to sprejel brez težav, kar vam bo močno olajšalo obiske pri veterinarju ali pa če bo pes v stiku z manjšimi otroki. 'Zgodnja socializacija je ključ in s tem začnemo že vzreditelji, vi pa morate s tem nadaljevati.'

Pretirano kopanje psa se odsvetuje, pozorni pa moramo biti na pH kože psa in je zato toliko bolj pomembno, da ga tuširamo s šamponom za psa. Trikrat do štirikrat na leto je načeloma dovolj, razen če se pes seveda kje močno umaže. 'Sicer pa je za kakšno manjšo umazanijo tuš spodnjega dela s toplo vodo več kot dovolj.'

'Čivave so sitne in glasne'

Za čivave že dolgo velja predsodek, da so sitne in glasne živali, ki se ne zavedajo svoje velikosti. Čeprav zadnji del trditve morda drži, pa nikakor ne drži prvi oz. je močno odvisen od lastnika. Matejka tako poudarja, da so čivave zelo učljive, a so od tistih klasičnih trikov še drugi, ki so veliko pomembnejši: 'Socializacija je res pomembna in čivave so za to zelo primerne. Ko vam pride na pot velik pes, številni naredijo napako in čivavo dvignejo, da bi jo s tem umaknili ali zaščitili, ampak to ni prav. Čivava bo to razumela kot dejstvo, da se mora pokazati in opozoriti nase, zato to nikakor ni primerno. Drugače je seveda, če se vam drugi pes ne zdi socializiran ali nevaren, sicer pa se temu izogibajte. Naj se soočita. Čivave res ne vedo, da imajo dva kilograma, oni v ogledalu najbrž vidijo leva (smeh). Ključ je v socializaciji, vzgoja pa se začne na dan, ko ga pripeljete domov. Nikakor ga prvi teden ne imejte non stop po rokah, po kavču in postelji, pa čeprav vam bo to lepo in simpatično. Enkrat to ne bo več tako simpatično. Raje naj bo začetna vzgoja strožja in potem sčasoma popuščajte.' Bodite pa pozorni tudi na drugega psa, če menite, da drugi pes ni pod nadzorom, se je boljše, kot soočiti, raje umakniti. Pomembno je tudi, da psa že zgodaj navadimo na glasne zvoke, saj so ti zanje po navadi stresni; pogosto se odrasli psi bojijo zvoka grmenja, petard ipd., zato se bodo kot mladički na te zvoke navadili.