Poročilo, ki zajema obdobje 1970–2010 priča o 52-odstotnem zmanjšanju populacije divjih živali, medtem ko se je po podatkih v novem poročilu, ki ga je WWF objavil skupaj z londonskim Zoološkim združenjem, populacija vretenčarjev (rib, ptic, dvoživk, plazilcev in sesalcev) na svetovni ravni zmanjšala za 60 odstotkov. Najbolj je prizadeto sladkovodno živalstvo, ki je v 44 letih doživelo kar 80-odstotni upad.

Gledano po regijah, največji upad beležijo v tropskih območjih. Na območju Karibov in Južne Amerike je v teh letih izginilo kar 89 odstotkov divjih živali. Nekoliko boljše je stanje na območju Severne Amerike in Grenlandije, kjer je favna upadla za 23 odstotkov. Veliko območje Evrope, Severne Afrike in Bližnjega vzhoda je zabeležilo 32-odstotni upad divjih živali.

Kaj pa naša regija?

V naši regiji stanje narave ni povsem alarmantno, način upravljanja z naravnimi viri pa je katastrofalen, poudarjajo v WWF Adria s sedežem v Zagrebu. Manj kot pet odstotkov živali je divjih, medtem ko 96 odstotkov pripada ljudem in domačim živalim, ki so večinoma vzrejene za prehrano ljudi. Pozitivnim trendom sledimo pri populaciji medveda in volka, medtem ko je populacija risa na robu izumrtja. Eni od desetih ribjih vrst grozi izumrtje zaradi izgradnje hidroenergetske infrastrukture.

Kaj so glavni razlogi?

Glavni razlog za upadanje populacij divjih živali na globalni ravni je verjetno izginjanje njihovih habitatov, za kar so krivi intenzivno kmetijstvo, rudarstvo, urbanizacija. Vse to namreč vodi v krčenje gozdov in izčrpavanje oz. umetno spreminjanje sestave tal. Pomembno vplivata tudi potrošna naravnanost človeka in brezmejno izkoriščanje naravnih virov.

Na svetu le 25 odstotkov tal ne nosi človekovega pečata, če se bo trend nadaljeval, pa to pomeni, da jih bo v letu 2050 le še 10 odstotkov

Če pogledamo težo oz. biomaso divjih živali, pa ta predstavlja le štiri odstotke sesalcev na Zemlji, preostanek pa tvorijo ljudje (36 odstotkov) ali živina (60 odstotkov). Pred deset tisoč leti je bilo to razmerje verjetno ravno obratno. "Ohranjati naravo ne pomeni le zaščititi tigre, pande, kite, ki so nam ljubi," je ob tem poudaril generalni direktor WWF Marco Lambertini. "Gre za mnogo širšo zadevo. Zdrava in srečna prihodnost za ljudi ni mogoča na planetu z nestabilnim podnebjem, izčrpanimi oceani, degradirano zemljo in izpraznjenimi gozdovi, na planetu, ki mu je bila odvzeta njegova biotska raznolikost," je dodal. "V tej črni sliki je treba upoštevati še ostale dejavnike, ki vplivajo na izginjanje divjih živali: ekstremne suše, onesnaženja, invazivne vrste, bolezni, podnebne ekstreme in krivolove."

Kako nad krivolov?

Ključno nalogo pri preganjanju krivolova imajo, ironično, lovci. Naloga lovca je v osnovi ta, da varuje lovišče pred nenadzorovanimi posegi v prostor in preganja morebitne divje lovce ter tako preprečuje krivolov. Na Lovski zvezi Slovenije so pojasnili, da so "nekatere živalske vrste iztrebljene z uničenjem njihovega življenjskega prostora, druge so zaradi istih razlogov ogrožene ali redke, nekatere pa imajo dobre pogoje in so njihove populacije v porastu." Kot pravijo, "lov je danes in bo tudi v prihodnje potreben za ohranjanje ravnovesja v naravi in ohranitev vseh vrst živali zanamcem – to je naša osnovna skrb. Tako smo poskrbeli, da so se znova naselile nekatere vrste, ki so v preteklosti v naših gozdovih že izginile, kot so kozorog, svizec in ris. Lov je torej ohranjanje naravnega živalskega bogastva v okviru danih možnosti"

Vedeti je treba, da je lovni turizem ena od možnosti, da si lovska družina oziroma drugi javni zavod zagotovi nekaj sredstev, ki jih lahko vlaga v ohranjanje gozdov in živalskih vrst ter s tem nadzira lov. Odstrel se tudi pri lovnem turizmu opravi iz vnaprej določeni kvot.

V Sloveniji je lovstvo in upravljanje z divjadjo organizirano na dveh ravneh. S približno 90 % površine upravljajo lovske družine, ki se obvezno združujejo v Lovsko zvezo Slovenije, preostalih 10 % površine pa upravljajo javni zavodi, ki imajo v svoji sestavi lovišča s posebnim namenom (LPN) – teh je 12 in z 10 od njih upravlja Zavod za gozdove Slovenije. Oboji, se ukvarjajo tudi z lovnim turizmom

Z lovnim turizmom se torej ukvarjajo tudi lovske družine, vendar pa večino odstrela opravijo člani lovskih družin. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) torej upravlja z 10 LPN (od skupno 12). Predstavljeni podatki veljajo za ZGS.

2V naših LPN veliko večino trofejnega lova opravijo lovski gosti, s čimer tudi pridobimo večino sredstev za upravljanje, prizadevamo pa si prodati tudi čim več drugih storitev (odstrel netrofejne divjadi, opazovanje in fotografiranje divjih živali in velikih zveri, sodelovanje v najrazličnejših projektih upravljanja v divjadjo in nekaterimi zavarovanimi živalskimi vrstami (zlasti velikimi zvermi …), sodelovanje v projektih za znanstveno-raziskovalno vsebino …). Lovski gosti se glede svojih želja obrnejo direktno na nas ali pa pridejo k nam preko posrednikov - agencij za lovni turizem (naših ali tujih), pri čemer sporočijo kaj bi želeli loviti in kdaj. Lovski gosti vedno lovijo v spremstvu naših poklicnih lovcev,# je pojasnil predstavnik ZGS mag. Janko Mehle, vodja LPN Ljubljanski vrh. Kot pravi, številni lovni gostje pri njih lovijo že vrsto let in se redno vračajo. Letno Slovenijo obišče okvirno 1500 do nekaj manj kot 2000 gostov. "V preteklih nekaj letih se je povpraševanje nekoliko zmanjšalo (zlasti gostov iz Italije, Španije… - torej držav, ki jih je ekonomska kriza najbolj prizadela), v zadnji 2-3 letih pa se to ponovno povečuje. V naših LPN lovi večina lovskih gostov iz sosednjih držav – Avstrija, Nemčija, Italija, precej pa je tudi domačih lovskih gostov, torej iz Slovenije, ki pač želijo loviti trofejno divjad s profesionalnim lovcem. V letu 2017 je v naših LPN lovilo nekaj manj kot 2.000 lovskih gostov, od tega skoraj 90 % iz prej naštetih 4 držav." Največje je menda povpraševanje za lov na gamsa, jelena in srnjaka, pa tudi rjavega medveda. Večinoma Italijanski gostje naj bi bili zainteresirani tudi za lov na netrofejno divjad z namenom, da potem odkupijo meso.

Dohodki od lovnega turizma niso zanemarljivi. "V letu 2017 smo iz naslova lovnega turizma pridobili prihodke v višini cca 1.200.000 EUR, kamor so všteti vsi prihodki, katere dobimo od lovskih gostov," je pojasnil Mehle. "Tako pridobljena sredstva se vračajo nazaj v lovišča v obliki najrazličnejših ukrepov za izboljšanje življenjskih razmer za divjad in nekatere zavarovane živalske vrste (velike zveri, gozdne kure…) – sem spadajo različni biotehnični in biomeliorativni ukrepi kot so: košnja in vzdrževanje travnih površin, ki služijo za pašo za rastlinojedo divjad (v letu 2017 smo tako vzdrževali cca 600 ha travnikov in pašnikov), vzdrževanje grmišč, čiščenje zaraščajočih površin, osnovanje in vzdrževanje remiz za malo divjad, obdelovanje krmnih njiv, osnovanje in vzdrževanje vodnih virov in kaluž, sadnja plodonosnega drevja, krmljenje divjadi…, izdelava lovsko tehničnih objektov in naprav (krmišča, solnice, preže, steze…); s tem pridobimo sredstva za poplačilo škod na kmetijskih površinah, katero povzroča divjad na lovnih površinah ter za izplačila osebnih dohodkov in drugih stroškov zaposlenim v LPN. V LPN imamo namreč, za razliko od lovskih družin, zaposlen profesionalen kader - revirne lovce, vodje LPN, lovske čuvaje …"

Ravnanje z divjadjo pri nas

Kot pojasnjuje Mehle, v Sloveniji z divjadjo upravljajo sonaravno, kar pomeni, da se poskuša oponašati naravne procese, ki sicer vladajo v prosti naravi, torej z minimalnim krmljenjem, ki ni namenjeno čim večjim trofejam, temveč preprečevanju škod po divjadi v prostoru in lažji realizaciji odstrela … "Cilj takega upravljanja z divjadjo torej niso trofeje, temveč 'zdrave' populacije divjadi, katerih številčnost in struktura so prilagojeni razmeram v življenjskem prostoru. Tudi temu, da divjad ne povzroča prevelikih škod na kmetijskih kulturah in v gozdovih, ter da ohranimo vse te vrste trajnostno, torej tudi za prihodnje rodove."