Posnetek z vznemirljivo vsebino, katerega ogled ni primeren za vse občutljive, prikazuje trop starejših slonov, ki v družbi malih slončkov prečkajo območje, medtem pa dva lovca streljata na velikega slona. Slišati je lovca, ki pravi, da naj ga 'ustreli med oči'. Moški strelja, dvakrat ustreli slona, nato vodiš izstreli tretji strel, ki je za slona usoden.

V trenutku, ko se velik slon zgrudi, se trop poda v tek proti strelcema, ki v paniki zbežita. Na koncu se sliši njun smeh.

Posnetek je, kot poročajo britanski mediji, nastal pred tremi ali štirimi leti v rezervatu Nakabolelwa Conservancy v Namibiji. Lovec Corne Kruger je ob tem za medije dejal: »Ne vem, zakaj je posnetek po toliko letih prišel v javnost. Na tem območju je malo slonov in ustrelimo le dva na leto.«

A izjava javnosti ne pomirja. Kruger ima v lasti Omujeve Hunting Safaris in kot pravi, je po zaslugi organiziranega lova finančno stanje ljudi na tem območju veliko boljše. »Zaposlenih imam 12 ljudi iz tukajšnje skupnosti, nekateri so pazniki. Sredstva namenjamo za ohranjanje vrst in za boj proti divjemu lovu,« je poudaril Kruger.

Po navedbah Svetovnega sklada za naravo je le še okoli 415.000 afriških slonov divjini, število pa drastično upada zaradi trgovanja s slonovino. Predvsem težaven je divji lov, ki ga je težko nadzirati.

Opozorilo: Občutljivim ogled posnetka odsvetujemo!

O afriškem slonu

Afriški sloni so precej večji od azijskih. Slednji v višino zrastejo okoli 3 metre, medtem ko afriški tudi do 7,5 metra (okoli 4 metre plečne višine). Obstajata dve podvrsti: stepski in gozdni, ki je nekoliko manjši od prvega. Afriški sloni so družabni, živijo v tropih. Spolno dozorijo pri 14-15 letih. Po približno 22 mesecih brejosti se skoti po en mladič, njihova življenjska doba pa se giblje okoli 70 let.

Zaradi divjega lova je populacija iz leta v leto manjša in njihov obstoj močno ogrožen. Naravnih sovražnikov načeloma nimajo, ogroženi so le  mladiči, če bi se morda kakšen lev podal na lov, pa še mladiče velikokrat uspešno zaščitijo odrasli sloni, tako da smo pravzaprav edini zares veliki sovražniki ljudje – zaradi trgovine z okli.

Trofejni lov ni divji lov

Medtem ko nekateri laiki še vedno enačijo to dvoje, gre v resnici za dve popolnoma različni zadevi. Medtem ko je divji lov popolnoma nenadzorovan in divji lovci načeloma, konkretno pri slonih, odžagajo recimo okle, ji preprodajo naprej, trupla pa pustijo v divjini gniti, je pri trofejnem lovu zgodba drugačna. Je nadzorovan, za vsako 'trofejo' lovec turist plača visok znesek. Resnica je, da je tudi nad tem težko ohranjati nadzor, zato se je tudi trofejni lov razmahnil v izredno dobičkonosno dejavnost in je iz tega razloga v očeh mnogih sporen. V Afriki določene skupnosti tudi prodajajo dostop do svojih živali, v zameno za delež dobička. Denar, ki naj bi ga prejela skupnost, žal prepogosto pristane v žepih skorumpiranih posameznikov in je porabljen v druge namene kot naj bi bil. Nekatere vlade so zato začele tudi na področju Afrike prepovedovati lov na določene vrste oziroma določajo letne kvote.

Lovni turizem v Sloveniji

Tudi v Sloveniji obstaja lovni turizem. Ta je, kot navajajo na spletni strani Lovske zveze Slovenije (LZS) namenjen tako domačim kot tujim gostom, ki si želijo lovske izkušnje. Če gost ni lovec, ga mora spremljati lovec z veljavno lovsko izkaznico, lovski gost pa mora tudi upoštevati vsa pravila spremljevalca. Po priporočilih LZS naj bi posameznik poleg dnevne pristojbine 50 evrov moral plačati tudi odstrel posamezne živali. Cena je odvisna od vrste živali in glede na to, s koliko točkami je posamezna žival ocenjena. Poravnati je treba tudi odškodnino. Natančno je določeno, kaj lovskemu gostu pripada kot trofeja, meso pa se odkupuje po tržnih cenah. Kar zadeva točne cene, na LZS pojasnjujejo, da "Lovska zveza Slovenije nima pristojnosti za določanje cen, kontroliranje in vodenje evidenc na področju lovnega turizma. O lovnem turizmu odloča vsaka lovska družina oziroma upravljavka lovišča, ki ga izvaja v skladu z veljavno zakonodajo. Sicer pa lovni turizem večinoma poteka v loviščih s posebnim namenom, s katerimi upravlja Zavod za gozdove Slovenije."

Naloga lovca je v osnovi ta, da varuje lovišče pred nenadzorovanimi posegi v prostor in preganja morebitne divje lovce ter tako preprečuje krivolov. Lovci tudi evidentirajo in spremljajo število divjadi in prostoživečih živali nasploh, sodeluje pri delu z gozdarji in drugimi naravovarstvenimi delavci, cilj pa je urejen lovski revir, v katerem imajo divjad in druge prostoživeče živali možnost normalnega življenja.

Zakaj je lovstvo nujno potrebno, smo povprašali tudi na Lovski zvezi Slovenije, kjer so pojasnili: "Zaradi temeljnih sprememb v naravi, ki jih je povzročil in jih še povzroča človek (sodobno kmetijstvo in poljedelstvo, spreminjanje naravne krajine, izsuševanje močvirij ipd.), naravno ravnovesje v naravi ni več mogoče. Nekatere živalske vrste so iztrebljene z uničenjem njihovega življenjskega prostora, druge so zaradi istih razlogov ogrožene ali redke, nekatere pa imajo dobre pogoje in so njihove populacije v porastu. Lov je danes in bo tudi v prihodnje potreben za ohranjanje ravnovesja v naravi in ohranitev vseh vrst živali zanamcem – to je naša osnovna skrb. Tako smo poskrbeli, da so se ponovno naselile nekatere vrste, ki so v preteklosti v naših gozdovih že izginile, kot so kozorog, svizec in ris. Lov je torej ohranjanje naravnega živalskega bogastva v okviru danih možnosti.«