Jelenov življenjski prostor so predvsem gozdovi od nižin do gornje gozdne meje, najbolj pa jim ustrezajo stičišča gozdov in odprtih obdelovalnih površin, zato se hitro zgodi, da ga na večernem sprehodu 'ujamete' ali vsaj slišite – če ste res tiho, seveda.

Morda so ga slišali tudi tekmovalci Kmetije, kajti njihova kmetija leži v neokrnjeni naravi, kjer so divje živali del vsakdana. Če slišijo nenavaden zvok in prepoznajo jelena, pa si lahko o tem in še več preberejo tudi v Pratiki 2021. 

Navadni jelen (Cervus elaphus) je največji predstavnik družine jelenov. Njihova življenjska doba je od 15 do 20 let, vendar v naravi povprečno dočakajo pet ali šest let. Navadni jelen je naš največji sodoprsti kopitar in v slovenskih gozdovih največji rastlinojedec. Mnogi ga zato imenujejo tudi kralj slovenskih gozdov.

Samec zraste v dolžino več kot dva metra in doseže težo 250 kilogramov. V plečih doseže višino 1,5 metra. Samica, imenovana košuta, pa je nekoliko manjša in lažja – tehta do 150 kilogramov, je zapisano v Pratiki. Breja je od 230 do 240 dni, maja ali junija pa skoti navadno le enega mladiča, ki ga doji tri mesece. Že jeseni pa je mladič sposoben samostojnega življenja. 

Ste vedeli, da je v Kmetiji na obisku srnjaček?

Teleta spolno dozorijo v drugem (košute) oziroma tretjem letu življenja (jeleni). Mlademu samcu se že z osmim mesecem na čelnici pojavijo nastavki za rogovje. Prvo rogovje, ki začne rasti v starosti enega leta, pa še ni razvejano. Staro rogovje po navadi odpade marca ali aprila, novo pa je vsako leto večje in bolj razvejano. Jelen ima največje rogovje po desetih letih. 

Košute s teleti se družijo med sabo, samci pa pozimi sestavljajo svoje trope ali pa so samotarji. Jelen je aktiven zlasti ob mraku in ponoči. Tropi jelenov 'razpadejo' na začetku parjenja (ruka), to je septembra, ko si poskušajo z medsebojnimi boji pridobiti čim več košut. Takrat tudi slišimo njegovo zanimivo oglašanje.