"Smukala se je po dvorišču, cel dan nisem prišla k sebi, bila je res velika," je po besedah očividke zapisal Osijek News. Po pisanju hrvaških medijev so takšni prizori v zadnjih dneh v mestu in okolici Đakova zelo pogosti. "Vzpela sem se na hrib, tega v življenju še nisem videla, velika, zagotovo več kot meter dolga," pa je dejala druga oseba. 

Strokovnjaki so tako poudarili, da zanemarjena mesta v središču mesta privabljajo kače. Ker so se temperature v Slavoniji dvignile čez 40 stopinj, kače iščejo vodo in hrano vse naokoli.

V Slavoniji prevladujejo tri vrste kač – navadni gad, belouška ter navadni gož. "Večinoma vse te kače bežijo pred človekom. Gad je sicer nevaren, a zelo redko ugrizne, sicer je lahko smrtonosen, toda v žlezah ima po navadi malo strupa. Le redko kdo umre, po navadi gre za starejše ljudi, ki imajo že razvite bolezni srca ali jeter, a res zelo redko," je pojasnil veterinar.

Vse kače, ki jih gasilci odstranijo, vrnejo nazaj v naravo, saj so zaščitene: "Vrnili smo jih v njihov naravni življenjski prostor, v naravno okolje, kjer se počutijo varne, se imajo kam skriti, hrane je dovolj." Gasilci pa pozivajo državljane, naj se ne bojijo in ne ubijajo kač, ampak naj jih pokličejo.

Navadni gad:

Navadni gad zraste od 60 do 70 cm, izjemoma do 85 cm. Ovalna glava polagoma prehaja v trup, na zgornjem delu glave pa ima temno liso v obliki črke X ali V. Glava je pokrita z majhnimi luskami, vidne pa so največ tri večje ploščice. Je strupena kača in se od nestrupenih loči po navpični, zoženi zenici, čokatosti telesa in cik - cak vzorcu na hrbtu. Njegov bližnji sorodnik je laški gad, ki tudi živi v Sloveniji. 

Belouška:

Je nestrupena in človeku nenevarna kača, v Sloveniji je najpogostejša in najbolj razširjena. Prepoznamo jo po dveh belih, rumenih ali oranžnih lisah tik za glavo ob straneh, ki sta ostro omejeni s temnimi lisami. Hrbet je zeleno ali rjavkasto siv s temnimi pegami in svetlimi lisami, nekateri osebki pa imajo vzdolž telesa dve svetli progi ali so lahko tudi popolnoma črni. Običajno zraste okoli 90 do 110 centimetrov, najdeni pa so bili tudi primerki, dolgi do dveh metrov. Kadar se belouška čuti ogroženo, poskuša plenilca odgnati s pihanjem ali smrdljivimi izločki, lahko pa se celo obrne na hrbet, na široko razpre usta, iz katerih pomoli jeziček in se naredi mrtvo, s čimer skuša pretentati plenilca. 

Navadni gož:

Navadni gož je nenevarna kača, ki lahko preseže dolžino dveh metrov in tako spada med največje slovenske kače. Hrbtni del vitkega telesa je temno rjave do skoraj črne barve, posut z drobnimi belimi pikicami, medtem ko je trebušni del kače večinoma bel ali rumenkast. Glede na močno telo ima navadni gož majhno glavo, ki je pokrita z devetimi večjimi luskami, kar je značilno za vse slovenske nestrupene kače. Za glavo ima svetlo liso, ki je izrazita zlasti pri mladih živalih. Gož lahko doseže do 225 cm, vendar so primerki, ki merijo več kot 200 cm, zelo redki,  povprečna velikost goža je ponavadi od 130 do 160 cm. 

V Sloveniji živi 11 vrst kač, med katerimi so strupene le tri (modras, navadni gad in laški gad). Vse kače so zelo koristne in lahko rečemo, da so naše zaveznice na vrtu, kajti prehranjujejo se z glodavci in žuželkami, ki lahko na vrtu naredijo škodo.