Otok Ilha de Queimada Grande, ki se ga je prijel tudi vzdevek Kačji otok, leži dobrih 40 kilometrov od obale Brazilije. Tamkajšnje oblasti pa so zaradi velike nevarnosti, ki jo predstavljajo kače, celo zakonsko prepovedale obisk, na njem namreč živi posebna vrsta gada – zlata harpunasta kača, ki je endemična na dotičnem otoku. 

Kače so postale 'ujete' na otoku, ko je dvig morske gladine zakril del kopnega, ki je otok povezalo s celino. Posledični selekcijski pritisk pa je kačam omogočil, da so se prilagodile novemu okolju, število je hitro naraslo in otok je postal prenevaren za prebivalce, kajti strup te vrste naj bi človeka ubil v eni uri (njen ugriz povzroči odpoved ledvic, odmiranje mišičnega tkiva, črevesne ter možganske krva­vitve in na koncu smrt).

Števila strupenjač ni mogoče točno določiti, vendar naj bi jih na otoku živelo od 2000 do 4000, brazilski mediji sicer zdaj poročajo, da se njihovo število zmanjšuje (čedalje manj plena), po oceni strokovnjakov pa naj bi na otoku še vedno živela ena kača na kvadratni meter.

Obstaja sicer tudi bolj zanimiva zgodba, kako naj bi kače prišle na otok, mnogi namreč pripovedujejo zgodbo o gusarjih, ki so odvrgli kače, da bi zaščitili svoje dragoceno zlato.

V dvajsetih letih 20. stoletja so sicer na otoku poskušali gojiti banane, zaradi tega so požgali celoten otok v upanju, da bodo iztrebili kače – ni jim uspelo. Počasi se je vlada odločila, da bo otok zaščitila in ne bo več dovolila ljudi na otoku.

Na otoku stoji tudi svetilnik, ki je bil zgrajen leta 1909 in skrbi za usmerjanje ladij stran od otoka. Zadnji prebivalci so otok zapustili, ko je bil svetilnik avtomatiziran. Med ljudmi kroži tudi zgodba, da je v dvajsetih letih 20. stoletja za svetilnik skrbeli nek moški in njegova družina, ki pa se je končala nadvse strašljivo: "Neko noč se je peščica kač priplazila skozi okno in napadla moškega, njegovo ženo in njihove tri otroke. Stekli so proti čolnu, toda med potjo so jih ugriznile kače, ki so visele nad njimi, na vejah dreves."

Otok tako zdaj lahko obiščejo le znanstveniki in raziskovalci. Vse obiskovalce pa mora spremljati zdravnik, če pride do potencialno smrtonosnih srečanj z avtohtonim prebivalstvom otoka. Strokovnjaki namreč upajo, da bi lahko strup te kače uporabili za medicinske namene.