Z uporabo nagobčnika pa se lahko morebitnim ugrizom izognemo, zato je glede na obnašanje našega psa vredno razmisliti, ali potrebuje nagobčnik. Največjo napako namreč delajo lastniki, ki ignorirajo agresivne izpade svojega ljubljenčka ali celo menijo, da pes trpi, ko mu nadenejo nagobčnik. Ne, nagobčnik ne prinaša nič slabega in je ponekod celo obvezen, z razlogom. Varnost mora biti namreč vedno na prvem mestu! V Sloveniji morajo lastniki natakniti nagobčnik vsakemu psu, ki ima označbo ’nevaren’ - je torej v VURS-ovem registru nevarnih psov.

Seveda z uporabo nagobčnika ne bomo odpravili agresije pri psu, za to je namreč potrebna ustrezna vzgoja in socializacija, bomo pa preprečili, da bi naš štirinožni prijatelj poškodoval kakšnega nič hudega slutečega človeka ali drugega psa, poleg tega pa ne bo grizel raznih predmetov in pohištva in si tudi ne bo grizel ran po operaciji.

Kakšen nagobčnik izbrati?

A čeprav se marsikomu zdi, da je nakup nagobčnika enostavna zadeva, temu ni tako. Na tržišču namreč obstaja malo morje različnih modelov, velikosti in oblik nagobčnikov iz različnih materialov, zato se je treba o izbiri posvetovati bodisi z veterinarjem bodisi s svetovalcem v trgovinah za male živali, ki bo na podlagi pasme in potreb predlagal ustreznega.

Kovinski nagobčniki: Primernejši so za večje pasme, je pa mogoče kupiti tudi manjše. Ocenjujejo jih kot najbolj zanesljive in vzdržljive in se ponavadi pripnejo z usnjenim paščkom. So odlični za šolanje, saj psa lahko skozi rešetke hranimo in tako nagrajujemo njegovo poslušnost, ne ovirajo pa ga niti med pitjem ali sopenjem.

Plastični nagobčniki: Gre za najpogosteje uporabljene nagobčnike, predvsem pri manjših pasmah, tudi zato, ker so med najcenejšimi. Tudi te lahko uporabljamo za šolanje, a je pitje skoznje oteženo, zato ni priporočljivo, da psa puščamo samega doma s takim nagobčnikom dlje časa.

Usnjeni nagobčniki: Gre sicer za zanesljive nagobčnike, ki jih je mogoče tudi naročiti po meri, a niso primerni za vsakega psa, saj imajo slab pretok zraka in tudi hranjenje skoznje je oteženo. So tudi nekoliko dražji.

Najlonski nagobčniki: Ponavadi so primerni za krajšo uporabo, recimo za obisk veterinarja, saj psu stisnejo gobec, da ga ne more odpreti. V tem primeru gre za najlonski tulec, ki ga ovijemo okoli gobca tako, da smrček gleda ven, obstaja pa tudi drug tip tekstilnih nagobčnikov, in sicer nekoliko manj trden, ki za razliko od prvega omogoča sopenje in ga lahko pes nosi dlje časa. Je pa vredno omeniti, da tekstilni nagobčnik ne preprečuje v celoti ugriza, zato je potrebno psa ves čas imeti pod nadzorom, predvsem če gre za večjo in močnejšo pasmo, ki najlon lahko brez večjih težav raztrga.

Halti: Ta nagobčnik, ki se mu reče tudi oglavnica, ne ščiti pred posledicami agresije, je pa primeren predvsem za odvajanje vlečenja na povodcu.

Razmislite o prevzgoji

Ko ugotovite, da se vaš pes obnaša tako, da je nevaren za okolico in celo za družinske člane, je pametno razmisliti o prevzgoji. Vsaka prevzgoja psa, zahteva veliko truda, vztrajnosti, potrpežljivosti in časa, še posebej, če je potrebno pri psu odpraviti agresijo. Čustvena stanja se namreč ne spreminjajo čez noč. Najbolje se je obrniti na strokovnjake za pasje vedenje, ki bodo k prevzgoji pristopili individualno, vas in psa spoznali, analizirali njegovo vedenje in vaš odnos s psom, nato pa boste morali dosledno slediti navodilom ves čas. Prevzgoja psa se namreč začne s prevzgojo lastnika; gre za to, da je vzrok agresije pri psu največkrat ravno nepravilen odnos med psom in vodnikom. Z vztrajnostjo je mogoče situacijo bistveno izboljšati, je pa iluzionistično pričakovati, da bo vaš pasji prijatelj po prevzgoji lahko kjerkoli spuščen s povodca in se bo igral z drugimi psi.

Dobro je vedeti …

►Približno polovica vseh pasjih ugrizov se zgodi, ko se pes prosto giblje brez povodca.

►Kastrirani oziroma sterilizirani psi so manj napadalni, lepše se obnašajo in jih je lažje trenirati kot tiste, ki niso kastrirani oziroma sterilizirani. Kastriranje oziroma steriliziranje odstrani vpliv delovanja hormonov na obnašanje psa, zato se lahko ta bolj osredotoči na treninge, ki so lažje izvedljivi in uspešnejši. 

►Poleg osnovnega treninga poslušnosti je treba mladičke in odrasle pse naučiti, da doma ne grizejo. Lastnikom psov se svetuje, da se s svojimi ljubljenčki ne igrajo na način, ki vzpodbuja igro grizenja.

►Najboljša starost za socializacijo mladičkov je zelo kmalu po rojstvu, najbolje pred 3-4 tedni starosti. Če mladičkom predstavimo različne situacije, ljudi in druge živali kmalu v njihovem življenju, se bodo naučili, da ti niso nevarni.