Mladički na sploh, še posebej pasji, veljajo za najbolj prikupna bitjeca na svetu. Cela družina se razneži, ko v hišo pride mala kosmata kepica. A ko ta kepica odraste oziroma spolno dozori, se marsikaj spremeni. Da ne bo pomote, še vedno je naš ljubljenček lahko prikupen, ljubezniv in prijazen, a se lahko zaradi spolne zrelosti do določene mere spremeni njegovo vedenje. Nagon samčke žene h gonitvi, k potepanju, nekateri znajo biti celo malce bolj agresivni, teritorialni in pogosteje markirajo. Če imamo doma samičko, ta ob nepazljivosti lastnikov lahko hitro postane breja, in če ne želimo vzrejati mladičev, to lahko pripelje do številnih nevšečnosti. Kljub vsesplošnemu ozaveščanju o pomembnosti in tudi pozitivnih učinkih kastracije in predvsem sterilizacije pa še vedno veliko lastnikov to težavo rešuje na izjemno nehuman način, in sicer se stroškom in obveznostim, ki jih prinaša leglo, izognejo tako, da mladičke usmrtijo.

Vsem naštetim težavicam se, kot rečeno, lahko izognemo s kastracijo samcev in sterilizacijo samičk.

S kastracijo psa v veliki meri lahko preprečimo potepanje, posledično pa s tem zmanjšamo možnost za številne poškodbe, ki bi lahko nastale v primeru prometne nesreče ali pretepa z drugimi psi. Samci postanejo tudi na splošno manj agresivni, teritorialni, zmanjša pa se tudi zelo moteče markiranje z urinom. Poleg vedenjskih nevšečnosti se lastniki za kastracijo odločijo tudi iz zdravstvenih razlogov (novotvorbe testisov in pripadajočih struktur, različna vnetja in hiperplazija prostate …). Kastracija ima namreč za zdravje samcev številne prednosti. Ker se pri posegu prekine izločanje hormona testosterona, starejši samci nimajo težav s prostato. Ta se namreč pod vplivom testosterona pogosto poveča in pritiska na črevesje ter otežuje praznjenje črevesja. Pri nekastriranih samcih je prostata bolj podvržena infekcijam – prostatitisu. S kastracijo zmanjšamo tudi nastanek benigne hiperplazije prostate, kjer je viden krvav izcedek iz penisa. Zmanjša se nastanek tudi različnih tumorjev na modih.

Kako poteka kastracija?

Neposredno pred posegom psa stehtajo, nato sledi temeljit klinični pregled, s katerim ugotovijo, ali je pes primeren za poseg. Anestezist se na podlagi splošnega zdravstvenega stanja, starosti in pasme psa odloči za ustrezen anestezijski protokol. Ko pride žival na kastracijo, mora biti tešča, nakar dobi pomirjevalo in sredstvo proti bolečinam in nato injekcijski splošni anestetik, sam poseg pa načelno izvedejo z inhalacijsko narkozo.

Živalim v narkozi nadzorujejo življenjske funkcije z EKG, pulznimoksimetrom in kapnometrom, vse rezultate pa nadzoruje anestezist. Operacijsko polje pripravijo z umivanjem in razkuževanjem, da dobijo sterilno površino. Kirurg nato naredi majhen, od 2 do 5 cm dolg rez pred mošnjo, v kateri so moda; modo odstrani z delom semenovoda in žile. Preden spusti podvezan del nazaj v rano, temeljito pogleda, ali je dobro podvezano in ne krvavi. Ko se prepriča, da je v redu, spusti ta del nazaj v mošnjo. Živali, potem ko se prebudijo iz narkoze, še isti dan odpustijo in vrnejo lastnikom. Veterinar (ali asistent) vam bo razložil, kakšno skrb pes potrebuje v dneh po posegu. Sploh v zimskih dneh naj bo pes v stanovanju ali v primerno ogrevanem prostoru, poleti naj se zadržuje na hladnem, in sicer zaradi vpliva anestezije na zmožnost uravnavanja telesne toplote. Priporočljivo je tudi, da pes nekaj dni večinoma počiva, rana pa naj ostane suha in čista – lizanje rane najlažje preprečimo z namestitvijo zaščitnega ovratnika.

Načelno kastracija nima negativnih posledic, a ker se po posegu metabolizem psa upočasni in so potrebe po osnovni energiji (hrani) manjše, moramo paziti, da se pes ne zredi preveč.

Cena kastracije, v katero je praviloma všteta tudi anestezija, antibiotik, analgezija in drugo potrebno, je med drugim odvisna od velikosti psa, sicer pa se cene razlikujejo tudi od veterinarja do veterinarja. Za pse, lažje od 10 kg, lahko plačate tudi ’samo’ 80 evrov, medtem ko se cene kastracije večjih psov (nad 60 kg) gibljejo nekje do 200 evrov.

Psa lahko kastriramo v katerem koli življenjskem obdobju, a je po priporočilu najbolje ta poseg opraviti pri starosti od 6 mesecev do 1 leta oziroma odvisno od velikosti in pasme psa.

STERILIZACIJA

Če ne želite vzrejati mladičev, je sterilizacija psičke vsekakor več kot priporočljiva. Zanjo se lahko odločite kadarkoli, a mnogi strokovnjaki poudarjajo prednosti zgodnje sterilizacije za zdravje psičke. Poseg pred prvo gonitvijo naj bi namreč skoraj popolnoma preprečil nastanek tumorja na mlečni žlezi. Če pa je poseg opravljen do 2. leta, je verjetnost, da bo zbolela, še vedno manjša kot pri psici, ki ni sterilizirana (za približno 25 %). Pozneje je razlika zanemarljiva, kar zadeva maligne tumorje, pri benignih novotvorbah pa je učinek sterilizacije še vedno prisoten. Zaradi teh ugodnih učinkov v nekaterih državah sterilizirajo samičke že od 2. meseca starosti. Prvo gonjenje pri psici navadno nastopi med 6. in 16. mesecem starosti, odvisno od pasme in okolja, tako večje in srednje velike pasme doživijo to obdobje malo pozneje kot manjši psi. Pri starejših psicah se poseg opravi v času med dvema gonitvama (načelnoa 3 mesece po prvi gonitvi) Sterilizirane psičke so nasploh mirnejše, bolj prijazne, nežne in celo bolj čiste, za lastnike pa je predvsem dobrodošlo to, da niso zanimive za samčke.

Kako poteka sterilizacija?

Tako kot pri kastraciji je tudi pri sterilizaciji žival treba na poseg pripraviti, ji približno pol do tričetrt ure pred posegom aplicirati sredstvo za pomiritev ter protibolečinsko sredstvo, izbira tega pa je odvisna od zdravstvenega stanja ter starosti psičke. Sledi anestezijski protokol kot pri kastraciji, nato mesto posega pobrijejo, umijejo in razkužijo. Veterinar prereže trebušno steno, nižje od popka. Rez naj bi bil čim krajši zaradi čimprejšnjega okrevanja, je pa dolžina reza odvisna od tega, ali odstranijo zgolj jajčnike ali vse reproduktivne organe, torej tudi maternico. Žile okoli jajčnikov in maternice se podvežejo, da ne pride po odstranitvi do krvavitev, nato trebušno steno in kožo zašijejo. Podkožni šivi se razgradijo sami, tako da jih ni treba odstranjevati. Tudi psičke je treba nekaj dni po operaciji paziti, da čim več počivajo.

Pri manj kot 10 odstotkov steriliziranih psic, navadno težjih od 20 kilogramov, se lahko po nekaj letih po operaciji pojavi tako imenovana inkontinenca urina, ko zaradi hormonalnih sprememb ne morejo več zadrževati urina, ki jim občasno (največkrat med ležanjem) po kapljicah uhaja. Ta pojav se da odpraviti v veliki večini primerov s primernimi zdravili in le redko je potrebno kirurško zdravljenje. Ravno tako je treba paziti, da se psička preveč ne zredi.

Cena sterilizacije za psičko, lažjo od 10 kg, je slabih 100 evrov, za psičko, težko od 10 do 25 kg, se cene gibljejo od 130 do 190 evrov, za psico, težjo od 50 kg, pa so cene sterilizacije nad 200 evrov.