Kako prepoznati strupeno kačo?

Slovenske strupenjače lahko od daleč prepoznamo po čokatem telesu, zelo kratkem repu in ozki zenici, večinoma pa tudi po značilnem cikcakastem vzorcu na hrbtu. Treba pa je vedeti, da niso vsi gadi isti – pri nekaterih (odličen primer je laški gad) je vzorec lahko nepovezan in tvori prečne proge, medtem ko so pri obeh vrstah gada pogosti tudi popolnoma črni primerki brez vzorca.

Glavne značilnosti slovenskih strupenih kač: razmeroma kratko in čokato telo (dolgo med 50 in 70 centimetri, izjemoma malo čez meter), zelo kratek rep, značilen cikcakasti vzorec na hrbtu, rdeč spodnji del repa in pri modrasu še rožiček na vrhu gobca. Pogled od blizu razkrije še, da je pri strupenjači očesna zenica navpično zožena, da sta med očesom in nadustnimi ploščicami ena ali dve vrsti majhnih lusk in da je glava pokrita s številnimi majhnimi luskami, med katerimi so največ tri večje ploščice.

Pri nas živi še osem nestrupenih kač: mačjeoka, smokulja, navadni gož, progasti gož, črnica, belica, belouška in kobranka. Vse te kače so iz družine gožev, prepoznamo pa jih lahko po vitkem telesu, dolgem repu, okrogli zenici (razen pri mačjeoki), glavo pa imajo pokrito z devetimi velikimi, značilno razporejenimi ploščicami.

O kačah, ki se jih mnogi bojimo, pa čeprav je nismo še nikoli srečali, smo se pogovarjali z biologinjo dr. Stašo Tome.

Koliko ljudi rabi pomoč zaradi ugriza kač? Če nas ugizne kača in poiščemo zdravniško pomoč, ali moramo vedeti, katera kača nas je ugiznila?

Ocenjujemo, da vsako leto kača piči med 5 in 10 oseb. Nesreče se zgodijo, ko ljudje na izletih v naravo, pri nabiranju gozdnih sadežev ali pri kmečkih opravilih nevede primejo za kačo ali jo pohodijo z boso nogo. Večinoma pik naših strupenjač ni smrtno nevaren. Zelo nevaren je le ugriz v predel glave ali če kača piči majhnega otroka, starejšega ali bolnika. Vendar je dobro v vsakem primeru poiskati zdravniško pomoč. Če gre za kače, ki živijo pri nas v naravi, ni zelo pomembno, za katero vrsto gre, saj ugriza večinoma ne zdravijo s protistrupom. Morebitna alergijska reakcija na tuje beljakovine v njem je namreč veliko bolj nevarna kot sam učinek strupa. Tudi v redkih primerih, ko je ogroženo življenje, ob ugrizu naših strupenjač uporabijo isti, univerzalen protistrup. Če človeka ugrizne kakšna od tujih, eksotičnih kač, ki jih ljudje gojijo kot hišne ljubljence, pa je nujno vedeti, za katero vrsto gre. Le uporaba pravega protistrupa v večini takšnih primerov poškodovancu lahko reši življenje.

Kako naj starši otrokom razložijo, da so kače popolnoma navadne živali?

Nekdaj, ko so otroci veliko časa sami preživeli v naravi, so starši »za vsak slučaj« otroke zelo strašili s kačami. Da bi jih zaščitili, so jim pripovedovali različne neresnice, v katere so večinoma tudi sami verjeli. Od tod po mojem mnenju izhaja tudi večina predsodkov in neutemeljenega strahu pred kačami, ki je še zelo prisoten pri starejših in srednji generaciji. Opažamo, da je med današnjimi otroki vedno manj takšnih, ki bi se zelo bali kač. Vendar je tudi to lahko nevarno, posebej pri zelo majhnih otrocih, ki še ne znajo presoditi resnosti situacije. Zato je treba kače otrokom predstaviti čim bolj realno, kot živali, ki so nujen sestavni del narave s svojimi potrebami in navadami. Poudariti je treba, da se kače ljudi bojijo in da smo ljudje veliko močnejši nasprotnik. Da niso vse strupene in da ugriznejo le, če se bojijo za svoje življenje. Ni se jih treba bati, vendar je treba ravnati tako, da jih ne ogrozimo. Kač, tako kot vseh divjih živali, nikoli ne prijemamo! (Ob tem naj omenimo, da mnogi tudi slepca obravnavajo kot kačo, čeprav je breznogi kuščar). Predvsem zato, ker se divje živali ljudi bojijo in zanje to predstavlja hud stres, pa tudi zato, ker nas v smrtnem strahu lahko poškodujejo (z bolečim ugrizom se branijo tudi nekatere nestrupene kače). Otrokom skušajmo privzgojiti spoštljiv odnos do narave, saj bo to za prihodnje generacije nujna in najboljša popotnica.

Kaj storiti, če med nabiranjem gozdnih jagod ali med sprehodom po gozdu srečamo kačo?

Pri dejavnostih v naravo je treba ravnati samozaščitno. Nikoli bosi ne skačemo okoli planinskih koč, kjer je možnost, da živijo strupenjače (predvsem navadni gad je v gorah pri nas še pogost). Nikoli ne segamo na slepo v goščavje. Vse kače pred človekom sicer bežijo, vendar pa naše strupenjače včasih v nevarnost obmirujejo v upanju, da jih ne bomo opazili. Ker imajo varovalno barvo, jih lahko spregledamo in z roko sežemo proti njim – takrat se bo kača branila z ugrizom. Zato je pri nabiranju gozdnih sadežev koristno, da preden z roko sežemo proti cilju, s palico nekoliko potolčemo po tleh in rastlinju. V tem primeru se bo kača zagotovo umaknila. Vpitje ne pomaga, saj so kače gluhe in zaznavajo le tresljaje tal.