Redkost in dobre sposobnosti skrivanja so, kot kaže, naravovarstvenike prepričale, da je Klavžar izumrla vrst ptic ali pa vsaj, da je tako zelo redek, da ga je v naravi praktično nemogoče srečati. To sicer drži – da je na zemlji ostalo še zelo malo teh primerkov, namreč, a kot kaže, se vseeno lahko tudi pri nas zgodi, da ga srečamo v naravi. 

Ta vrsta je bila včasih najdena po vsej severni Afriki, na Bližnjem vzhodu in v delih južne Evrope. Danes je z večine teh habitatov že izginila, a njeno naravno okolje, kjer se najbolje počutijo, so sušna in polsušna območja s pečinami in strmimi pobočji, kmetijskimi polji in gorskimi travniki.

Gnezdijo v kolonijah v različnih habitatih, vključno s pečinami ter ob rekah in obali. Občasno tudi na vrhovih starih stavb, kot so gradovi, obzidja in stolpi. Medtem ko samci zbirajo travo, slamo, volno, cunje in druge smeti, samica le-te nato uporabi za gradnjo gnezda. V času razmnoževanja običajno naenkrat znesejo od 2 do 4 jajca. Ta so modrikasto bele barve z majhnimi rjavimi pikami. Življenjska doba klavžarja je okoli 25 let. 

Po čem ga prepoznamo? 

Grivasti ibis je edinstven ptič s črnim perjem, ki sega do vratu, ter golo glavo in dolgim tankim kljunom. Dolga črna peresa okoli glave tvorijo razdrapano grivo. Njegove noge so kratke in med letom komaj opazne.

S čim se klavžar prehranjuje?

Severni plešasti ibis se prehranjuje zelo raznoliko. Teknejo mu zlasti kobilice, bramorji, črički, različni hrošči in manjši plazilci. Pojedel bo tudi večino drugih nevretenčarjev in majhnih vretenčarjev, ki jih najde, vključno s škorpijoni, polži, črvi, žabami in ribami.

Poleg tega se občasno hrani z majhnimi sesalci, gnezdečimi pticami in rastlinjem, vključno z jagodami, mladimi poganjki in vodnimi rastlinami. Med hranjenjem se živali ponavadi zberejo v jatah po 20 do 30 ptic. Hrano iščejo tako, da s svojimi dolgimi, ukrivljenimi kljuni kljuvajo po tleh in jih zabadajo pod kamenje ter v šope rastlinja in mehko zemljo. 

Znano je, da jajca severnega plešastega ibisa plenijo galebi in krokarji. Mladi ibisi so hrana številnim vrstam drugih ptic, vključno s faraonsko orlovo sovo, krokarjem in egiptovskim jastrebom.

Klavžar v preteklosti že razglašen za izumrlo vrsto

Ta vrsta je v preteklosti utrpela velik upad številčnosti, predvsem zaradi lova, pa tudi pomanjkanja hrane in življenjskega prostora zaradi izsekavanja gozdov. V Turčiji jim je bila v preteklosti glavna grožnja intenzivna uporaba pesticidov, ki so pobili številne ptice in zmanjšali njihov uspeh pri razmnoževanju. Število severnih plešastih ibisov se je v zadnjih letih nekoliko povečalo, zahvaljujoč prizadevanjem za ohranitev, ki so vključevala ustanovitev mednarodne svetovalne skupine. To je pripeljalo do tega, da je vrsta zdaj navedena kot ogrožena, a ni več na rdečem seznamu kot kritično ogrožena.