Krškopoljski prašič je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev, ki se je razvila in oblikovala na območju širše Dolenjske in južne Štajerske, ohranila pa na območju Krškega polja. Od tod se je nato razširila po celotni Sloveniji. Gre za pasmo, ki je bila v preteklosti ogrožena zaradi vpeljevanja novih pasem in omejevanja območja reje. 

Z razvojem pasme se je zunanjost "kraškopoljcev" sčasoma spreminjala. Medtem ko so imeli nekoč srednje dolgo ozko glavo z ravnim čelom in rilcem, je ta zdaj postala krajša in širša. Nosni profil je postal konkaven. Obarvanost prašičev je v celotnem obdobju ostala podobna, črna in pasasta. Za to pasmo so značilna tudi viseča ušesa, le njihova dolžina se je spreminjala.

S kraškopoljci bodo spodbudili naravno pomlajevanje

V naravi imajo divji prašiči pomembno vlogo, saj s tem, ko rijejo po zemlji, rahljajo gozdna tla. S tem pa omogočajo, da semena dreves lažje vzklijejo. Na razritih mestih se pojavijo tudi različni mikroorganizmi, ki bogatijo tla. Če je populacija prašičev na določenem območju prevelika, pa lahko seveda povzročajo tudi škodo, predvsem na poljih in travnikih. 

Slovenski državni gozdovi (SiDG) so izkoristili to, da prašiči rahljajo zemljo, in jih zdaj prvič uporabili načrtno. V pilotnem projektu priprave tal za naravno nasemenitev v mehkolesni loki v okviru projekta Natura – Mura so namreč za pomoč "najeli" kraškopoljske prašiče. V treh letih nameravajo zasaditi 135.000 sadik avtohtonih drevesnih vrst, ki so značilne za ta prostor: hrast dob, divjo češnjo, beli gaber (glavne drevesne vrste trdolesne loke) ter črni topol, belo vrbo in črno jelšo (ti sestavljajo mehko lesno loko).

Območje, za katero bi radi, da bi na njem v prihodnje zraslo več dreves, so ogradili in tja konec februarja pripeljali kraškopoljske prašiče. Ograjena površina obsega približno en hektar, na njem pa bo v naslednjih tednih "delalo" 15 prašičev. Njihov rejec jim še naprej zagotavlja krmo in napajanje. "Rejec, od katerega smo si izposodili prašiče, je iz lokalnega okolja. Zaradi lažje logistike smo se odločil za to pasmo prašiča. Načeloma bi lahko to delo opravljala tudi katera druga pasma prašiča, saj je prašič po naravi vsejed in nagonsko rije po tleh in išče hrano (korenine, gomolje, črve, strune in gozdne plodove)," je za Dom in vrt pojasnil Zdenko Brunec, ki skrbi za realizacijo projekta.

Največja ovira pri naravnem razmnoževanju dreves je pogosto zeliščni sloj. Ta sicer preprečuje erozijo tal, pogosto pa tudi ovira rast novih dreves iz semen. To pomeni, da se lahko zgodi, da prvotna drevesa propadajo, novih dreves pa (še) ni. 

"Naloga prašičev je, da s svojim ritjem prezračijo tla, premešajo humusni in mineralni sloj tal (funkcija podrahljača oziroma rotobrane v kmetijstvu). Hkrati tudi delno ostranijo zeliščni sloj oziroma zmanjšajo moč zeliščnega sloja, ki je v obrečnem pasu reke Mure zelo izrazit in nemalokrat onemogoča, da bi seme padlo na plodna tla, kjer bi vzklilo in bi vzniknila sadika. Rast sadike je nato spet močno ovirana zaradi invazivnih zeliščnih vrst, kot sta nedotika in japonski dresnik, ki v kratkem času (en mesec) dosežejo višino do treh metrov in zavrejo rast gozdnih sadik ali jih celo zadušijo," pravi Brunec. 

Toda za uspeh projekta bo ključno, da bodo prašiče pravočasno odstranili iz ograde. Kot je pojasnil Brunec, bodo to storili pred pričetkom semenjenja bele vrbe in črnega topola (okvirno v drugi polovici maja). V nasprotnem primeru bi prašiči pojedli tudi semena in bi bil trud izničen. 

Ogrado pa bodo pustili za zaščito pred divjadjo (jelenjadjo, srnjadjo). "Glede na dinamiko razvoja mladovja se izvede končna sečnja semenskih dreves, po potrebi pa se izvedeta še dodatna setev ali sadnja s ciljnimi drevesnimi vrstami in potrebna nega (obžetev zeliščnega sloja)," je še razložil gozdar Brunec, ki upa, da bo poskus uspel in postal primer dobre prakse.  

Letos nameravajo obnoviti 26,81 hektarja gozda

Prva dela v sklopu gozdarskih aktivnosti projekta Natura Mura so Slovenski državni gozdovi začeli izvajati konec novembra 2021. "Z jesensko sadnjo v letu 2021 in spomladansko sadnjo v začetku leta 2022 bomo skupno obnovili 26,81 ha gozda," so zapisali v SiDG. 

"Od tega bo v prvem sklopu obnovljenih 7,81 ha površin GHT 91E0* (obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja), kjer bomo nasade klonskih topolov ali površine, ki so porasle z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami, nadomestili z avtohtono drevesno sestavo. Na 5 ha površine bo obnovljen GHT 91F0 (obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi), kjer se bodo klonski topoli nadomestili z avtohtonimi drevesnimi vrstami trdolesne loke, kot so hrast dob, beli gaber in divja češnja. Na 10 ha pa bomo obnovili habitat srednjega detla v Črnem logu, kjer bomo na površini odmrlega gozda črne jelše osnovali mešani gozd hrasta doba, črne jelše, bele vrbe in črnega topola," pravijo v SiDG.

V prvem sklopu obnove bodo skupno zasadili 58.545 sadik hrasta doba, 13.000 sadik črne jelše, 11.485 sadik belega gabra, 11.370 sadik bele vrbe, 4624 sadik črnega topola in 1790 sadik divje češnje. Za zaščito sadik pred divjadjo bodo postavili 7250 metrov zaščitnih ograj in 2125 kosov zaščitnih mrež.