Na svoji kmetiji imaš kar nekaj živali. Katere vse?

Moje glavne živali so konji, ker imam šolo jahanja, poleg njih imam še hišne zajčke, rakuna, nosate medvede, vietnamske pujske, muce, kužke, gosi, ribice. Trenutno imam tudi sovo uharico, ker včasih kakšni živali pomagam, če je poškodovana ali zavržena, ji pomagam okrevati, nato pa jo spustim v naravo ali jo oddam v živalski vrt. Veliko imam srn, kakšno lisico in podobno. Tako lahko otroci, ki med počitnicami pridejo k meni na otroške tabore, pri meni prespijo, jezdijo, pomagajo na kmetiji, obenem pa spoznavajo živali in naravo.

Kako pa je bilo s hišnimi ljubljenčki v preteklosti?

Že, ko sem bila majhna in ko sem živela v Švici, sem tudi imela živali, med drugimi krokarja. Najbolj zanimivo je bilo, ko sem imela kosa in sem mu pomagala okrevati, nato pa sem ga spustila. Imela sem tudi dva kužka, terierčka, nisem pa imela toliko živali, kot jih imam tu. V Švici sem delala kot gostinka, ukvarjati pa sem se začela s kmetijstvom, ker sem že imela v glavi, da bom doma prevzela kmetijo, in sem šla delat v hlev kot hlevarka. Skrbela sem za konje, bilo jih je okoli 50. Če je bil kakšen poškodovan, sem skrbela zanj in ga zdravila.

Od kod ljubezen do živali?

Takšen se rodiš in takšen si. Ker si predober. Imaš takšno srce, da se ti vsak smili, potem pa vsakemu pomagaš, in živalim, in ljudem. Ampak ko si starejši, vidiš, da se ti bolj splača pomagati živalim kot ljudem. Živali ti vračajo ljubezen ne glede na vse, ljudje pa ne. Ljudje se ne zavedajo, kako hvaležne so lahko živali, in kako se znajo dogovoriti med seboj. Če bi to vedeli, bi marsikdo razmišljal drugače.

Koliko ti pomeni družba živali?

To je moja družina. Jaz svoje nimam, zato mi živali izpopolnjujejo življenje. Ker tudi otrok nimam. Prideš, pa si jezen, pa si tečen, pa si slabe volje in živali to čutijo, predvsem konji, sploh pa moj kužek, in te spodbujajo in motivirajo.

Živali prinašajo polno ljubezni, veselja, pa tudi zabavnih dogodivščin. Kaj so že ušpičile tvoje?

Če mi konji uidejo na sosedovo njivo, je lahko zelo hudo. To ni ravno prijetna zadeva, se zgodi, ampak pazim in se tudi opravičim. So samo živali in ne vedo, kaj je dobro in kaj slabo, zato moraš biti zelo previden in poznati njihovo psihologijo. Seveda kaj ušpičijo, tako kot otroci, ampak otrok bo zanalašč kaj naredil, žival pa ne.

Kaj je po tvojem mnenju najbolj pomembno glede nege in skrbi zanje?

Imeti moraš veliko časa in moraš biti posebnež, da jih lahko imaš in delaš z njimi, moraš pa jih tudi razumeti, moraš prebrati par stvari, že od majhnega nabirati izkušnje. Starejši si, več izkušenj imaš, in to velja za vsako delo, za konje pa sploh. Da imaš konja, skrbiš zanj in nanj daš otroka, moraš vedeti veliko stvari. To je dolgoletna praksa, veliko izkušenj, tudi negativnih, iz katerih pa se veliko naučiš.

V novi sezoni Ljubezni po domače boš iskala ljubezen. Bo moral izbranec tvojega srca s teboj deliti tudi ljubezen do živali?

Itak. Če bo prišel k hiši in mu bo vse smrdelo, potem že ni pravi. Človek, ki pride na kmetijo, mora obvladati te zadeve oziroma jih poznati, ne pa, da bo vile prijel v roke in bo: "Fuj, fuj, fuj."

Kaj pa bi storila, če bi videla, da nekdo grdo ravna z živalmi?

Saj sem že videla. Če se to zgodi pri meni, povem. Otroku malce drugače, pri starejših sem pa včasih kar malo tiho, ampak jih potem nočem več imeti pri sebi. Ker otrok tega ne ve, recimo, da ne sme mačka vleči za rep. Je pa največkrat tako, da otroci ne vedo ničesar o živalih, in imajo na moji kmetiji možnost, da jih spoznavajo. In je lepo, ko vidijo, da je to nekaj lepega. V tistem momentu moraš reagirati tako, da je za oba prav. Pa tudi živali se same branijo, karkoli se zgodi, se živali umaknejo in se ne pustijo maltretirati. Saj smo tudi mi taki, če mene nekdo maltretira, vstanem in grem.