Že v otroštvu sem imela muce, tako pri starših, kot pri obeh babicah. Ko sem se osamosvojila, sem takoj posvojila muco ali dve. Žal življenje v bloku prinaša izgube živali, zaradi cest in hudobnih sosedov. Ko sem se preselila v pritličje in malce ven iz Kopra, sta bili moji muci bolj svobodni in varni. Vendar se zgodi tudi bolezen, kot se je mojemu, šele 4-letnemu mačku Packu. Packo je bil zelo živahen in nagajiv muc, hkrati pa zelo crkljiv in nežen. Spal je ob moji blazini, naslonjen na moje lice. Tako sem opazila, da ima težavo z dihanjem. Po pregledu so postavili diagnozo - hudo bolno srce. Po nekaj mesecih boja s pomočjo tablet je poginil zelo krute smrti, kateri sem bila priča. Dolgo časa sem potrebovala, da sem nehala jokati in začela normalno funkcionirati, kajti zelo sem bila navezana nanj. Spomin zelo boli, toliko bolj, ker je njegov grobek na mojem dvorišču. Od tega je že 6 mesecev, a nimam poguma posvojiti novo muco. Bojim se, da še enkrat to doživim. Ostala mi je Lumpa, 10 let stara gospa mačka. Ona je bolj lena, zaspanka, nerada se crklja. Pa vendar je moja družba in brez nje bi mi bilo težko.

Od kod ljubezen do živali in koliko ti pomeni njihova družba?

Živali so vsakdanjik mojega življenja, zasedajo dobršen del mojega srca. Vsekakor imajo, seveda razen družine, prednost pred ljudmi, ker so sposobne neizmerne ljubezni in zvestobe, za kar ljudje niti najmanj nismo. Še posebej ne dojemam tistih, ki trpinčijo svoje kužke z verigami, zunaj na mrazu ali vročini, brez vode in hrane, ker jih potrebujejo le za čuvaje. Ne razumem tistih, ki odvržejo psa, mačko, mladiče. Takim iz vsega srca privoščim enako usodo ali še slabšo.

Živali prinašajo polno ljubezni, veselja, pa tudi zabavnih dogodivščin. Kaj vse sta že ušpičila tvoja ljubljenčka?

Živali so nam v veselje, še posebej prinašajo smeh, saj so mi v vseh teh letih marsikaj ušpičile. Razbile stvari, polile, odnesle, raztrgale, polulale, a vse je le iz igrivosti in nemogoče jim je zameriti. Enako kot otroku ne.

Kdo pa skrbi zanju, ko si na kakšnem potovanju?

Ker sem bila službeno veliko zdoma, nisem mogla imeti kužka. Mačke so samostojne, lahko same preživijo določen čas. Vedno so mi jih hranili prijazni sosedi, zato sem bila brez skrbi.

Za nami je praznovanje novega leta, ko se praviloma jeziš zaradi pokanja petard in raket. Si bila tudi letos slabe volje zaradi tega?

Letošnje Silvestrovo je minilo brez ognjemeta, česar smo bili lastnik živalic zelo veseli, saj so v tem obdobju zelo prestrašene, predvsem zaradi petard. Apeliram na občinske svetnike, župane, poslance, predsednika vlade, predsednika države, naj že enkrat nekdo od njih popolnoma prepove vsakršno pokanje. Pa ne zaradi ljudi, oni sami odločajo o svojih poškodbah, izključno zaradi živali.

Kakšnih sprememb bi si še želela?

Naj se poskrbi bolje za zavetišča, finančno in prostorsko. Ljudje naj sami poskrbijo za svoje živali, če ne, naj jih raje ne posvojijo ali kupujejo. Še dobro, da nas je nekaj takih, ki poskrbimo tudi za prostoživeče muce, ki jih sama vsakodnevno hranim.