Ali je nenaravno, da je mačka tiho?

Če običajno glasna mačka nenadoma postane tišja, potem morate tej spremembi vsekakor posvetiti pozornost. Še posebej, če je ob tem tudi brezvoljna ali depresivna, je obisk veterinarja nujen. V kolikor je bil vaš ljubljenček vedno bolj tihe sorte, sicer pa je videti vesel in zdrav, je to verjetno v njegovi naravi in ni nobenega razloga za preplah. 

Mačke so posamezniki s svojimi osebnostnimi značilnostmi. 

Tako kot pri ljudeh obstajajo tudi v tej skupini nekatere, ki so bolj glasne, in druge, bolj tihe. Načini vokalizacije so prav tako odvisni od pasme živali. Siamske mačke so znane kot zelo glasne in se pri mijavkanju nič kaj ne zadržujejo, medtem ko je 'birmanska mačka' po naravi bolj tiha. Ko sicer glasna mačka nenadoma utihne, je to lahko razlog za skrb.

Mačke, razen samice in njenih mladičev, med seboj običajno ne komunicirajo veliko. Mnogi znanstveniki dejansko verjamejo, da je mijavkanje manipulativno vedenje, s katerim mačke želijo dobiti, kar si želijo. Mijavkanje, usmerjeno proti ljudem, je značilnost udomačitve in način, kako komunicirajo s svojimi lastniki. Ker odrasle živali med seboj ne mijavkajo, ni neobičajno, da vaš mucek v določeni fazi, ko odraste, sčasoma utihne.

Naredite preizkus, s katerim preverite, ali se mačka odziva na vas

Poskusite se pogovoriti s svojim ljubljenčkom, da vidite, ali se bo ta odzvala. Pogovarjajte se tako, kot bi se pogovarjali s prijateljem. Ko izrečete stavek ali dva, naredite premor in počakajte na njen odziv.  

Med pogovorom glejte v smer mačke, da spodbudite glas. Za najboljše rezultate poskrbite, da bo vaša mačka vedela, da poskušate z njo komunicirati.

Predvajate lahko tudi zvočni posnetek ali ji pokažete video posnetek mačjega mijavkanja, da vidite, ali se bo nanj odzvala. 

Bolj resni razlogi, zakaj mačka morda ne vokalizira

Medtem ko je v večini primerov takšno stanje posledica mačje narave, se včasih zgodi, da je vzrok v resnejših zdravstvenih težavah. 

Okužba zgornjih dihal

Tako kot pri ljudeh lahko okužba zgornjih dihal tudi pri mačkah povzroči hripavost in laringitis. Če tudi vaš ljubljenček kaže simptome, kot so kašljanje, kihanje, otekanje sluznic okoli oči ali izcedek iz smrčka, je pomanjkanje mijavkanja lahko simptom okužbe dihal. V tem primeru obiščite veterinarja, ki bo najverjetneje predpisal antibiotik ali drugo zdravilo. 

Hipertiroidizem

Pri starejših mačkah lahko čezmerno delovanje ščitnice povzroči hripavost in izgubo telesne teže. Če sumite na to, naj vaš veterinar opravi krvne preiskave in predlaga terapijo.

Hipertiroidizem lahko povzroči tudi znatno povečanje vokalizacije. Torej, če vaša starejša, običajno tiha mačka nenadoma veliko več govori, preverite delovanje ščitnice.

Paraliza grla

Čeprav je redka, lahko poškodba živcev v grlu povzroči spremembe glasu in otežuje dihanje. Lahko povzroči tudi kašelj, izgubo telesne teže in težave s prehranjevanjem. To je resna situacija, ki zahteva takojšnje ukrepanje veterinarja.

Tumorji ali polipi

Različne vrste izrastkov v grlu in glasilkah lahko pri mačkah povzročijo izgubo glasu. Izrastki so lahko povsem benigni ali pa celo rakavi. Če vaša mačka kaže hripavost skupaj s spremenjenim glasom, kihanjem, kašljanjem in hrupnim ali oteženim dihanjem, potrebuje pregled pri veterinarju. 

V večini primerov je mačji molk preprosto izbira ali izraz njene narave in ni razloga za skrb. Kadar tišino spremljajo drugi simptomi, pa vedno poiščite strokovno mnenje.