Norveška gozdna mačka ima dolgo, gosto dlako, ki je njenim prednikom pomagala preživeti stoletja v norveških gozdovih. Danes so resda pogoste prebivalke toplih domov in članice ljubečih družin, vseeno pa njihove karakteristike nakazujejo, da so v preteklosti morale preživeti marsikatero hladno zimo in prebroditi težke čase, ko so bile odvisne povsem od sebe. 

Zgodovina pasme

Izvor norveške gozdne mačke naj bi segal v čas Vikingov. Slike in pisni opisi mačk, ki spominjajo na norveško gozdno mačko, obstajajo že od začetka 16. stoletja. Pasma ima celo pomembno zgodovinsko vlogo v norveški pravljici o nordijski boginji Freyi, ki je s šestimi ogromnimi gozdnimi mačkami vlekla svoj voz.

Na prelomu 20. stoletja je bila pasma skoraj izgubljena zaradi križanja z drugimi vrstami. 

Osebnostne značilnosti 

Neodvisna, a ljubeča, norveška gozdna mačka ni naklonjena ljubkovanju in crkljanju, čeprav lahko tu in tam tudi skoči v vaše naročje. To ne pomeni, da je njena osebnost pretirano samosvoja – ravno nasprotno, norveške gozdne mačke so zelo navezane na ljudi in želijo sodelovati v vseh vidikih družinskega življenja. 

So radovedne, igrive in umirjene narave, zaradi česar so odlični ljubljenčki za družine z otroki. Znajo biti tudi dovolj nežne in se navadno dobro razumejo s socializiranimi psi in drugimi mačkami. 

V odrasli dobi so živahne in igrive, vendar niso pretirano aktivne. Običajno so pripravljene na igro – a pod njihovimi pogoji. Rade plezajo po drevesu ali stolpu za plezanje, s katerega opazujejo dogajanje na tleh ali stolpu za plezanje, posedanje in praskanje. Vaša mačka bo še posebej cenila drevo ob oknu, kjer bo lahko zunaj zadovoljno opazovala veverice in ptice.

Videz

Norveške gozdne mačke že njihov videz izda, da so bile nekoč prebivalke hladnih norveških gozdov. So velike, precej mišičaste, s precejšnjo strukturo kosti. Imajo široke prsi in velik obseg. 

Zadnje noge so nekoliko daljše od sprednjih. Srednja do velika ušesa so zaobljena na konicah ter močno poraščena in lahko spominjajo na čopke, podobne risovim.

Norveška gozdna mačka ima posebno dvojno dlako, ki jo greje v ostrih skandinavskih zimah. 

Skrb in nega

Gosta dlaka norveške gozdne mačke zahteva temeljito tedensko krtačenje, ki prepreči zapletanje in vozlanje. Enkrat letno spomladi mačka odvrže svojo poddlako in se tako pripravi za toplejšo poletno sezono. V tem času je izpadanje zelo močno in zahteva še posebno nego in skrb. V vseh drugih obdobjih leta odpadanje dlake ni tako zelo intenzivno. 

Poleg krtačenja je norveško gozdno mačko vsakih nekaj mesecev priporočljivo tudi okopati, ji postriči nohte in očistiti ušesa.  

Pogoste zdravstvene težave

Vsaka mačka lahko v življenju razvije določene zdravstvene težave, vendar imajo tiste z rodovnikom znane prirojene težave, ki se lahko prenesejo na mladiče. 

Hipertrofična kardiomiopatija je bolezen, ki povzroča zadebelitev srčnih sten in je najpogostejša oblika bolezni srca pri mačkah.

Displazija kolkov je manj pogosta pri mačkah kot pri psih, vendar lahko prizadene nekatere večje, težje pasme, kot je norveška gozdna mačka.

Bolezen shranjevanja glikogena tipa IV povzroča okvarjen encim in povzroči disfunkcijo organov, atrofijo mišic in smrt.