"Do zdaj sem pse vedno posvojila," začne svojo pripoved Nastja Stolnik Ostrš, ki je v svojem življenju posvojila pet psov, trije so še vedno z njo. "Čeprav jih imam nenormalno rada, pa je težava, ker so to psi mešanih pasem in je delo z njimi včasih naporno in težko, saj ne vem, kaj naj pričakujem, in včasih ne vem, kako naj popolnoma zadovoljim njihove potrebe," razloži ter doda, da naj bi bila ovčarka mešanka med nemškim in kraškim ovčarjem, zato je izjemno reaktivna. "Kot sem rekla, jih obožujem in dam vse od sebe, da smo vsi karseda zadovoljni, je pa dejstvo, da je včasih izjemno naporno. Ko sem čisto slučajno dobila svojo prvo psičko pasme šicu – poklonjeno – in videla, da je to res 'kot iz knjige', sem se odločila, da bom v življenje sprejemala le rodovniške pse." A zraven še enkrat poudari, da svoje tri mešančke obožuje in ji nikakor ni žal, da jih ima, saj so jo ogromno naučili.

Pasma šicu

Ime šicu (shih-tzu) pomeni majhen lev, a čeprav ima v imenu leva, je ta pes prej ljubljenček kot lovec. Vzrejeni so bili izključno za spremljevalce – to so ljubeči, veseli in prikupni hišni psi, ki jih nič ne veseli bolj kot to, da svojim ljudem sledijo iz sobe v sobo. "Nikdar si nisem mislila, da bom imela šicuja. Že zato, ker nikdar nisem videla takšnega, kot ga imam jaz, z dolgo dlako. Potem pa je čisto po naključju prišla v moje življenje prva psička šicu, Sissy, in ko sem si prebrala o karakterju pasme, sem ugotovila, da je točno takšna." Tako se je zaljubila v njihov igriv in zmeraj srečen karakter ter njihovo samostojnost: "Sama se zna zamotiti in ne sitnari ves čas." 

Iskanje primernega psa/psarne

Tako se je odločila, da želi najti pasemskega psa, z urejenimi papirji in iz dobre psarne. "Ker sem kot večina ljudi, ki na psa težko čakajo leto ali dlje, sem najprej zastavila, kako daleč sem se pripravljena peljati po psa. Tukaj naj omenim, da sem bila pripravljena kupiti psa iz Brazilije, čeprav bi sam prevoz stal več kot pes. Ampak če si nor, si nor," se pošali. Na spletu, denimo na spletnih straneh in profilih vzrediteljev na družbenih omrežjih – ter v registru vzrediteljev je brskala za primernim psom. "Iskala sem aktivnejše vzreditelje. Veliko mi je pomenilo, da svoje kužke razstavljajo, saj je to, če nam je všeč ali ne, pokazatelj, v kolikšni meri kuža ustreza standardu. Pregledovala sem rodovnike, od kod so predniki, katere teste imajo, kako so ljudje zadovoljni z njihovimi psi, kje psi živijo. Ljudje, ki se veliko ukvarjajo s svojimi psi, večinoma tudi veliko objavljajo." In tako je naletela na slovaško psarno. Na Facebooku so imeli veliko fotografij, veliko je bilo tudi objav kupcev, ki so bili zelo zadovoljni, in eden izmed njihovih samcev je bil vnuk psa, ki je prihajal ravno iz tiste psarne v Braziliji, ki jo je zasledila: "Ko sem začela govoriti z vzrediteljem, sem vedela, da bo pravi."

Kaj vse mora vedeti lastnik pred nakupom pasemskega psa?

Nastji svet pasemskih živali in vzrediteljev ni tuj, kajti sama vzgaja podgane in ve, koliko pomenijo prvi stik, predstavitev in sporočilo vzreditelja. "In veliko ljudi je precej nesramnih – nekateri niti ne rečejo živijo in se ne predstavijo, ampak najprej vprašajo po ceni. Seveda je cena pomembna, ampak vsem nam je dostopen cenovni rang določene pasme, pa če je to – kot v mojem primeru – rang 500 evrov."  Doda, da je pomembnejše od denarja to, kakšna sta kužek in njegov vzreditelj - kajti najpomembnejše je, da je pes zdrav in da so vzreditelji dobro skrbeli zanj. "Preveč ljudi kupuje psa glede na njegov videz in so potem izjemno razočarani, psi pa trpijo, kajti ljudje ne razmišljajo o karakterju psa, oziroma kakšen je bil njegov namen. Na primer velikokrat vidimo ljudi z jack russell terierji, ki se niso zavedali (in se večinoma še vedno ne zavedajo), da je to lovska pasma, čeprav je to 'žepni' kuža, ali pa kakšne karakteristike ima na primer nemški ovčar ... Ampak menim, da pravi vzreditelj tudi oceni, ali so ljudje primerni za njegovo pasmo."

Pred nakupom se je torej pomembno pozanimati o vseh genetskih boleznih, ki jih lahko ima določena pasma. Pozanimamo se, katere teste naredi vzreditelj na pasjih starših. "Obstajajo obvezni testi in takšni, za katere se vzreditelj odloči  sam. Poskušamo poiskati vzreditelja, ki naredi raje več testov kot manj." Treba je tudi vedeti, da je lahko pes ogromen finančni zalogaj - ne samo nakup psa, ampak tudi nakup vse opreme, saj večina vzrediteljev zahteva, da je pred prihodom vse pripravljeno. "Pomembna je tudi odločitev, ali bo pes le ljubljenček ali bo za nadaljnjo vzrejo, saj vam bo vzreditelj poiskal najprimernejšega. Bodite tudi iskreni o svojem življenjskem stilu, saj bo vzreditelj našel psa, katerega karakter ustreza vaši družini." Dober vzreditelj 'ostane' s kužkom tudi, ko je kuža že v novem domu: "Ko dobiš psa, ti da zraven skoraj vse potrebno za prva dva tedna, zanima ga, kako je kuža, pripravljen ga je tudi vzeti nazaj, če pride do kakšne hude spremembe v življenju ..."

Pasti nakupa pasemskega psa

Povprašam jo tudi po slabih straneh pri nakupu pasemskega psa: "V nekaterih državah so pogosti ponarejeni rodovniki, zato poskušamo psa kupiti od priznanih vzrediteljev. Veliko ljudi tudi na veliko oglašuje 'čistokrvne pse brez rodovnika', kar je le marketinška poteza, da za visoko ceno prodajo mešančke, ki so videti kot določena pasma. Razočaranje pa  pride, ko ima pes čisto drug karakter, v hujšem primeru pa ob hudi prirojeni bolezni. Večinoma imajo takšni psi res rodovniške starše, vendar ti niso dobili vzrejnega dovoljenja zaradi hudih odstopanj v zdravstvenem stanju ali pa od standarda," pojasni ter poudari, da s takšnim nakupom v nobenem primeru ne privarčujemo, saj se ta razlika v ceni hitro pozna pri veterinarju. "Poleg tega vsi vzreditelji niso dobri vzreditelji. Nekateri imajo le rodovnik, ne vlagajo pa nič v vzrejo, vzrejajo čisto povprečne predstavnike, nekateri celo vzrejajo pse, ki niso zdravi, in tega se zavedajo, ampak ker ti testi niso obvezni, si to dovolijo. Tako da je na nas oziroma vas, da se pozanimamo o določenem vzreditelju."

Priprava doma na novega kužka

"Zame je zelo pomemben boks – pasja kletka, kjer ima pes svoj prostor in mir. Zelo pomaga pri privajanju na hišno čistočo. Priročne so plenične podloge, če se ljudje tako odločijo ... Pomembna je seveda tudi posteljica, igrače (vsaj ena za glodanje, ena za borbeno igro in ena plišasta, da se kuža sprošča), hrana, katere je bil kuža navajen pri vzreditelju, povodec in oprsnica/ovratnica, posode za hrano in vodo, drečke, glavniki (tudi za kratkodlake), šampon za kopanje, tekočina za čiščenje ušes (in oči v mojem primeru), fini so tudi kakšni probiotiki, če je kuža pod stresom in dobi drisko, ter seveda ogromno potrpežljivosti."

Ko je njen kužek prišel domov, mu je najprej pokazala njegov boks in igrače, ko se je spočil, pa je spoznal ostale člane družine oziroma ostale kosmatince. "Zgodnja socializacija je izjemnega pomena, zato ga postopoma navadimo na ovratnico/oprsnico in ga s pozitivno naravnanostjo navajamo na svet. Na avte, ceste, druge živali ... Pomembno je, da kužku že prvi dan postavimo jasne meje." Veliko ljudi namreč v kužkovi mladosti zelo popušča, ne zavedajo pa se, da bo ta pes zrasel in njegovo razgrajanje ne bo več ljubko, ampak v najhujšem primeru tudi nevarno. "Zelo se držim tega, saj se zavedam, da bo najino sobivanje oteženo, če bom psu zdaj dovolila nekaj, česar mu kasneje ne bom." Če ima kuža "več lastnikov" oziroma živi v družini, je tudi zelo pomembno, da se vsi dogovorijo, kaj in kako, in se tega tudi držijo brez izgovorov. Sicer bo kuža zelo zmeden.

Nastja priporoča, da se začne kuža z ostalimi kosmatinci spoznavati v nevtralnem okolju in počasi. Živali naj imajo tudi prostor, kamor se lahko umaknejo, ko potrebujejo mir: "Veliko ljudi želi prisiliti živali, da so najboljši prijatelji, kar je seveda nemogoče in nerealno pričakovanje."

Za konec še enkrat poudari, da z nakupom psa, ki je le videti kot določena pasma, pa stane nekaj sto evrov manj, velikokrat na koncu ne privarčujete ničesar. "Kot sem že omenila, vzreditelji v svoja legla vlagajo dušo in telo, ogromno časa, znanja, denarja ... In zato imajo ti kužki višjo ceno. Medtem ko ljudje, ki parijo približke pasem, ne vložijo absolutno ničesar, pridobijo pa čisti dobiček. Če denimo kupimo rodovniškega maltežana, bo to družinski pes, miren in prijeten za družino, ker načeloma velja za mirnega, družinskega psa. Pri nakupu nerodovniškega psa pa je lahko vmes kakšen terier in življenje s takšnim kužkom – če nanj nisi pripravljen – ni idilično."