Tako kot pri majhnih otrocih tudi pri človekovem najboljšem prijatelju ljudje uporabljajo različne tipe vzgoje in različne vzgojne metode. Vsak posameznik seveda meni, da je njegov način vzgoje najbolj učinkovit in najbolj pravilen, a različni strokovnjaki za vzgojo otrok so že večkrat povedali, da kričanje in celo nasilje nad otroki, na dolgi rok, ne koristita otrokovemu razvoju. Več o tem si lahko preberete na Bibaleze.si, mi pa si bomo v nadaljevanju pogledali raziskavo, ki jo je izvedel Cold Spring Harbor Labaratory, v kateri so ugotovili, da ni nič drugače z našimi psi. Zelo pomembno je, da jih vzgajamo s pozitivno konotacijo, saj si tako pes več zapomni, hitreje se uči, hkrati pa razvije pozitivno 'samopodobo'. Na nasprotni strani kričanje, celo tepež in druge skrajne oblike vzgoje psa travmatizirajo in pustijo hude posledice na dolgi rok.
Študija vključevala dve testni skupini mlajših psov
V prvi testni skupini je bilo 42 psov, ki so obiskovali šolo poslušnosti, kjer je vzgoja temeljila na eni strani na nagrajevanju dobrega vedenja in ignoriranju slabega vedenja na drugi strani. V drugi testni skupini je bilo vključenih 50 psov, kjer so bile uporabljene nekoliko bolj grobe metode vzgajanja poslušnosti. Med študijo so snemali pse prvih 15 minut šole in jim med tem vzeli vzorce sline, ki so jo testirali in preverili raven stresa v njej. V nadaljevanju so vzeli vsakemu psu še vzorec sline po treningu in dodatno enega, ko so doma počivali. Biologinja Ana Catarina Vieira de Castro je dodatno analizirala mimiko psov med treningom, pri čemer je v raziskavi zapisano, da se je osredotočala predvsem na gobec, jezik, tačke in celotno telo – denimo če se je morda treslo, bilo pri miru ali pa se je karkoli spremenila drža.
Med raziskavo so ugotovili, da se je pri psih, na katere so med treningom kričali in jih celo tepli, sproščala velika količina kortizola. Kortizol je hormon, ki se sintetizira v skorji nadledvične žleze, spada pa med tako imenovane stresne hormone. Ob njegovem izločanju se poviša krvni tlak in dvigne raven sladkorja v krvi. Biologinja, ki je dodatno preučevala zunanje pokazatelje stresa, je zaznala, da so si psi iz druge tesne skupine, pri katerih so uporabili silo in nenaklonjeno vzgojo, oblizovali ustnice, velikokrat pa se jim je treslo celotno telo.
Ugotovili so še, da je imela takšna 'šola' posledice ne le na kratki rok, temveč so se učinki poznali še pozneje. Pse so namreč znova preučili po nekaj mesecih. Tedaj so v eno posodo dali klobaso, drugo pa pustili prazno. Eno posodo so dali na začetek prostora, drugo pa na drug konec. Psi iz prve skupine so takoj pokazali zanimanje in od prazne posode hitro začeli iskati tisto, ki je bila polna, medtem ko so psi iz druge skupine prestrašeno pogledovali po prostorih in niso pokazali pretiranega zanimanja za hrano.
Psi so poznani po svoji neomajni zvestobi do lastnika in brezpogojni ljubezni, ki nam jo izkazujejo. Nekateri pravijo, da ne smemo primerjati otrok z našimi kosmatinci, a resnica je, da pri vzgoji ni velike razlike. Vredno je vedno znova uporabljati pozitivne prijeme, in čeprav morda potrebujejo dlje časa, da 'zagrabijo', se na dolgi rok vsekakor bolj izplačajo.
Dominvrt e-novice
V branje priporočamo še:
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV