Lajanje je ena od vrst vokalnega razumevanja, ki ga uporabljajo psi, razlikuje pa se glede na okoliščine, v katerih se znajdejo. Dejstvo je, da so nekatere pasme psov bolj nagnjene k lajanju, medtem ko nekatere druge skoraj ne lajajo. Prekomerno lajanje je lahko tudi znak 'slabe vzgoje', posebej če psu že zgodaj ne postavimo meja, kdaj lahko laja in kdaj mora na povelje prenehati. Vsekakor pa v določenih okolišlinah lajajo vsi psi: 

Branjenje ozemlja:

Psi so bili vzgojeni za čuvanje hiše, in ta 'vzgib' se je ohranil do danes. Ko se neznanec ali neznana žival približa naši hiši, je prvi odziv psa, da opozori nase in osebi ali živali nakaže, da je to njegovo območje, ki ga mora braniti za vsako ceno. Takšen lajež je težko in tudi nesmiselno ustaviti ali pa psu dopovedovati, da je napačno. Sporno in škodljivo postane le, da pes začne lajati tudi na naše goste in poznane ljudi. V takšnem primeru je treba psu dopovedati, da takšno vedenje preneha. Najboljše je, da svojemu kosmatincu že od malih nog razložimo razliko med 'potencialno nevarnostjo' in ljudmi, ki so naši znanci. 

Strah:

Skoraj vsi psi lajajo, ko vidijo ali zaznajo stvari, dogodke in ljudi, ki so nepoznani in v njih vzbujajo neprijetne občutke. 

Dolgočasje in iskanje pozornosti

Psi pogosto lajajo tudi od čiste sreče, dolgočasja ali iskanja pozornosti. Tudi če je pes dolgo časa prepuščen sam sebi, ga predolgo obdobje pustimo samega doma, lahko naš kosmatinec začne iz dolgočasja ali strahu lajati. 

Kompulzivno lajanje:

Zapisano v prejšnjem odstavku, psi, ki so predolgo časa sami, psi, s katerimi se lastniki ne ukvarjajo dovolj in jim ne namenjajo ne časa ne pozornosti, še manj pa primerne in ustrezne nege, lahko trpijo za tako imenovano anksioznostjo in kompulzivnim lajanjem. 

Zavedati se moramo, da je lajež pri psih nekaj takšnega, kot so govor in besede pri ljudeh. Tako kot vonj je tudi lajež neke vrste komunikacija. Kot lastniki pa se moramo zavedati, da je lajanje psa vsekakor normalno, ni pa normalno, če pes laja na vsakega mimoidočega in če laja, ko ni zaznane nobene od zgoraj opisanih okoliščin. V takšnih primerih je največkrat zatajila naša vzgoja do našega kosmatinca. 

Če bi radi zaustavili pretirano lajanje vašega psa, nanj nikar ne vpijte. Vpitje bo pes razumel kot znak, da ste se tako rekoč 'pridružili' njegovemu lajanju, to dejanje pa bo le še potenciral. Večina psov ne razume vpitja, niti številnih besed, zato ga priučite točno določene, za katero bo vedel, da pomeni 'dovolj'. Če boste dosledni in boste denimo konstantno uporabljali 'tišina!', bo pes sčasoma vedel, da mora v določenih okoliščinah nehati lajati.

V branje priporočamo še: