Za pse veliko ljudi govori, da je rodovnik brez pomena, velikokrat slišimo, da imajo čistokrvnega psa brez rodovnika, ali še huje, rodovniškega psa brez papirjev. Zakaj je to zgolj in samo laž in prelivanje olja na ogenj, in zakaj je takšno dejanje škodljivo, tako za psa kot za nas, ki takšnega kosmatinca privlečemo v svoj dom? Odgovore na takšna in drugačna vprašanja nam je ponudila doc. dr. Darja Pavlin, dr. vet. med. iz Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, ki nam je poslala celo knjižico, ki nazorno pojasnjuje, kaj sploh je rodovnik in čistokrvna žival. Knjižica je dostopna tudi na spletni strani Klinike za male živali Veterinarske fakultete.

Kaj sploh je rodovnik?

Rodovnik psa je uradni dokument, ki ga navadno izda kinološka organizacija in nam pojasnjuje poreklo živali. Povedano bolj preprosto – rodovnik je dokument, ki nas seznanja s predniki našega psa. Za dodatna pojasnila smo kontaktirali tudi Kinološko zvezo Slovenije, ki pa nam do danes ni poslala odgovora. Na svoji spletni strani imajo zapisano delitve psov:

- Nepasemski psi so tisti, ki so posledica nenačrtovanega parjenja različnih pasem psov, ali pa tistih psov, katerih izvor ne moremo pojasniti.

- Pasemski psi brez rodovnika so načeloma potomci načrtnega parjenja psov znotraj enake pasme, vendar pa predstavniki te ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev rodovnika. Razlog? Največkrat tiči v prirojenih dednih zdravstvenih napakah, napakah v parjenju in ostalega. Posledično iz tega razloga pasme te skupine ne spadajo v 'čistokrvne pse brez rodovnika' temveč so mešanci!

- Rodovniški psi so psi, pri katerih je prišlo do načrtnega parjenja znotraj ene pasme, psica in pes mladičkov sta znana, izpolnjeni so vsi pogoji za pridobitev rodovnika, vpisani pa so tudi v rodovno knjigo in imajo uradni dokument – rodovnik.

Kako smo torej lahko prepričani, da je naša žival rodovniška, če pa nimamo uradnega potrdila? Odgovor na to je preprost – ne moremo biti, žival pa ni rodovniška. Rodovnik ni le papir, temveč je zagotovilo da starši našega mladička izpolnjujejo pogoje, ki jih določa vzrejni pravilnik! Na podlagi tega imamo zagotovilo, da je pri veterinarju opravljen vzrejni pregled in vsi zdravstveni testi, ki so določeni za posamezno vrsto in pasmo, imamo pa navsezadnje tudi zagotovilo, da je pes primeren za nadaljnjo vzrejo.

Pogoji za pridobitev vzrejnega dovoljenja = rodovnika

Kinološko društvo ima na svoji spletni strani zapisano, da mora imeti bodoči vzreditelj pred samim pričetkom parjenja in ustvarjanjem novega legla vzrejni načrt, ki vključuje tudi finančni vidik. Poudarjajo, da morajo biti vzreditelji seznanjeni z administrativno ureditvijo vseh obveznosti in s pravilnikom Kinološke zveze.

Vzreditelj je torej oseba, ki ima v lasti psico v času kotitve mladičev. Vzrejna dovoljenja za lastnike izdaja psom pristojen strokovni organ Kinološke zveze Slovenije, ki ima v svoji sestavi tudi vzrejno komisijo. Vzrejni pregledi so organizirani dvakrat letno, v spomladanskem času, ki načeloma zajema mesec marec in april, ter v jesenskem času, ki obsega mesec september in oktober.

Pogoji za pristop k vzrejnemu pregledu so navedeni na spletni strani Kinološke zveze Slovenije:

- Veljaven in obstoječ rodovnik

- Telesna ocena psa

- Izvide zahtevanih zdravstvenih pregledov

- Uspešno opravljeni preizkusi naravnih zasnov in delovnih preizkušenj

Dodatni in točni pogoji za pristop se razlikujejo tudi po pasmi in jih najdete v posameznem razpisu. Pes, ki uspešno opravi vzrejni pregled, prejme vzrejno dovoljenje, včasih pa paritveno kombinacijo svetuje celo vzrejna komisija na podlagi vzrejnega načrta.

Paritev je torej dovoljena le psom, ki imajo v času paritve veljavno vzrejno dovoljenje. Lastnik psice mora prijaviti paritev najkasneje v dvajsetih dneh po paritvi. Po tem, ko enkrat pride do skotitve, je lastnik dolžan kontaktirati vzrejnega referenta, ki opravi pregled legla. Najkasneje v roku tridesetih dni od datuma skotitve pa je vzreditelj dolžan Kinološki zvezi Slovenije prijaviti leglo, kjer izda število mladičev in začne tudi postopek za izdajo rodovnikov.

Zakaj torej rodovnik ni nekaj, kar je brez pomena?

V Sloveniji je določeno, da mora med dvema kotitvama miniti vsaj 290 dni, kar živalim zagotavlja pretirano omejitev, izkoriščanje, prepogosta in prezgodnja legla. Kot smo že dejali, velikokrat slišimo, da imajo doma čistokrvno žival brez rodovnika, ki pa preprosto ne obstaja! Rodovnik ni le papir, temveč, če povemo bolj preprosto, je tudi in predvsem zagotovilo, da je naš pes v zdravem fizičnem in psihičnem stanju, ni prišlo do zlorab tako živali kot samega legla, dodatno pa vemo, kje in od koga smo psa vzeli!

'Če žival ne bo hodila na razstave, rodovnika ne rabi', kajne? Rodovnik nima nikakršne veze niti z razstavljanjem živali, kar v družbi tudi pogosto slišimo. Z rodovniško živaljo si novi lastnik zagotovi, da bo dejansko dobil predstavnika pasme z lastnostmi, ki so značilne za posamezno pasmo, to pa nikakor ne pomeni, da se mora takšna žival udeleževati razstav.

''Starša moje živali imata rodovnik, moj pes pa rodovnika nima, ker mi vzreditelj ni želel delati dodatnih stroškov.''

Po ceniku Zveze felinoloških društev Slovenije cena rodovnika znaša 10 evrov, po ceniku Kinološke zveze Slovenije pa 24 evrov na mladiča, kar je izredno zanemarljiv strošek v primerjavi s prodajno ceno mladiča. Največkrat razlog za to, da mladiček nima rodovnika, posebej če ga starša imata, je ta, da leglo ne izpolnjuje pogojev za pridobitev – bodisi zaradi bolezni, agresije ali prirojenih hib, ali pa vzreditelj ni opravil potrebnih testov, s katerimi bi potrdil vse potrebno. Dejansko pa so pri vzreji rodovniških mladičev stroški visoki in tudi obvezi, z različnimi pregledi, katere je potrebno opraviti, da se leglo prizna kot rodovniško.

Kakorkoli obrnemo, lahko zaključimo, da čistokrven pes brez rodovnika, ne obstaja. Nikar ne kupujte psa, ali katerekoli druge živali, pri ljudeh, ki ponujajo legla s podobnimi ali še hujšimi oglasi. Vsekakor je v prvi vrsti pomembno, da poskrbimo za zapuščene živali, ki v zavetišču čakajo na novega lastnika, a tukaj moramo poudariti, da posvojitev ni za vsakega. 

Zavedati se morate, da rodovniška žival ne predstavlja prevelikega 'stroška'. Če ste se zavestno odločili, da v svoj dom pripeljete novega kosmatinca, se morate zavedati tudi vseh stvari, ki sodijo zraven. Pes je živo bitje, ki nas spremlja, če imamo seveda srečo, vsaj deset do petnajst let, nekatere pasme imajo celo še daljšo življenjsko dobo. V tem času moramo poskrbeti tako za ustrezno prehrano, priboljške, kot tudi za vsa cepljenja, zaščito in preventivo, ki jo naš kosmatinec potrebuje. Preveliko ljudi se zaganja z glavo skozi zid, ker želijo točno določeno pasmo, ne preverijo pa, kaj ta prinaša s seboj. Navsezadnje, kaj prinaša življenjski slog s psom na čelu.

Ne glede na to, ali se odločate za posvojitev psa v zavetišču, ali pa rodovniškega, nikar ne plačujte za žival, ki nima rodovnika! S tem ljudje samo dajemo prostor črnemu trgu in preprodajalcem, ki vzrejajo v vprašljivih primerih. V ozadju se velikokrat skriva problematika reševanja zavrženih živali, razmnoževanje v neprimernih in nevrednih pogojih, psi takšnih legel so velikokrat oddani prezgodaj, so veterinarsko ne oskrbljeni – niso cepljeni, razgliščeni, označeni s čipom, vse z namenom, da preprodajalci privarčujejo pri stroških.

Samo rodovniške živali so torej pasemske, vse ostale pa so zgolj in samo, bolj ali manj, podobne določeni pasmi. Ko se naslednjič srečate z oglasom 'čistokrven pes brez rodovnika' se vsaj za trenutek ustavite in pomislite, kaj vse se skriva v ozadju. Kot smo dejali, posvajajte, v nasprotnem primeru pa se odločite za rodovniško žival. V vsakem primeru, enem ali drugem, boste v svoj dom dobili kosmatinca, za katerega boste morali nekaj let vestno in predano skrbeti. Vse prevečkrat smo priča zlorabam živali, neprimernem skrbstvu in arogantnosti nevednosti.