Predniki pomerancov so bili vlečni psi iz Laponske in Islandije. Kasneje so to pasmo naselili v pokrajino Pomeranija ob Baltiku, od koder je pasma dobila tudi ime. Tedanji rejniki te pasme so psa prilagodili mestnemu življenju, vendar je še vedno tehtal okoli deset kilogramov, dokler ga niso prinesli v Anglijo. Prav Angleži so zaslužni, da pasmo pomeranec danes najdemo v takšni velikosti in raznolikosti barv, kot jih poznamo. V današnjem času pomeranec velja za majhnega psa, ki ohranja značilno gosto in bujno dlako, karakterne lastnosti pa ima še vedno po polarnih pasmah. Najbližji sorodniki pomerancem so samojed in celotna skupina špicev.

Ker v zadnjem času veljajo za eno najbolj priljubljenih in iskanih pasem, vam predstavljamo, kakšna je ta pasma v resnici.

Videz

Pomeranci tehtajo od dva do tri kilograme. Imajo gosto, dolgo in bujno dlako, ki pa jo najdemo v najrazličnejši barvni paleti – od črne, bele, rjave, srebrne in ostalih. Dlaka zahteva redno tedensko česanje, s katerim odstranjujemo vse morebitne nečistoče in vozle. Najboljše je, če že mladiča privajamo na redno česanje in umivanje, saj s tem preprečimo kasnejše upiranje. Ta pasma nima značilnega pasjega vonja, toda za resnično lepo in značilno dlako moramo redno skrbeti. Imajo kratek, šiljast nos, temno rjave uči, majhna uhlja in visoko štrleč rep. Po videzu pomeranca velikokrat primerjajo z majhno lisico.

Karakter

Pomeranec je družinski pes, primeren izključno za notranje bivanje. Predstavniki te pasme veljajo za prijazne, vdane in pametne pse, za katere pa je značilen tudi glasen in stalen lajež. Različni strokovnjaki to pasmo uvrščajo v sam vrh najbolj inteligentnih pasem. Pomeranci ne zahtevajo tolikšne pozornosti od lastnikov kot morda kakšna druga pasma, prav tako ne potrebujejo toliko fizične aktivnosti, zato so primerni za vse ljudi, tudi za starostnike in za manj aktivne družine. Zaradi svoje družabne in pogumne narave se navadno dobro ujamejo z ostalimi živalmi in ljubljenčki v našem domu, a previdnost pri takšni ali drugačni igri še vseeno ne škodi, saj se pomeranci, tako kot vse druge majhne pasme psov, velikokrat ne zavedajo svoje majhnosti. Lahko bi rekli, da so izjemno dobri čuvaji, saj z glasnim laježem takoj opozorijo na nepovabljenega gosta ali zgolj mimoidočega, a ne smemo pozabiti, da je govora o majhni pasmi, ki prav iz tega razloga, ne more storiti kaj veliko več.

Zdravje

Veliko ljudi je mnenja, da majhne pasme psov nimajo toliko težav z zdravjem kot velike, a to je zgolj mit! Majhne pasme psov so nagnjene k težavam s sklepi, pomeranec pa tukaj ni nobena izjema. Poleg težav s sklepi se lahko pojavijo tudi težave s srcem, pogosti so problemi z zobmi in očmi. Kot pri vsaki drugi pasmi je tudi pri njih ključnega pomena, da pred samim nakupom in izbiro našega ljubljenčka večkrat preverimo vzreditelja, psarno, rodovnik in morebitne bolezni, ki so v liniji prisotne.

Ne glede na zapisano, pa se nikar ne odločajte za psa zgolj na podlagi videza. Poleg samih karakteristik psa in nagnjenosti k določenim boleznim moramo gledati predvsem na naš življenjski slog, pogoje, kompatibilnost z otroki itd.