"Psa sta bila dober teden nazaj v pasjem varstvu.  2 dni po tem, ko sta prišla domov, sem dobila obvestilo o kužnem kašlju.  Včeraj je začel kašljati mlajši. Nič hudega, samo počitek je predpisan. Cepljen.  Psička, necepljena, je na veterini na kisiku," je neka zaskrbljena lastnica dveh kosmatincev zapisala na družbenem omrežju in s tem opozorila, da je znova na pohodu pasji kužni kašelj.

Kužni kašelj je pravzaprav obolenje zgornjih dihal pri psih, običajno razsaja v času, ko se med ljudmi pojavljajo viroze, prehladi in gripe. Običajno izzveni sam od sebe, nevaren pa je za mladičke in starejše ali pse s katerimi drugimi boleznimi. Kašelj lahko preide v pljučnico ali kronični bronhitis, zato je priporočljivo obiskati veterinarja, ki bo predpisal ustrezno terapijo. 

Gre za hitro nalezljivo bolezen, ki se začne z močnim hrapavim kašljem. Kašelj se pojavi nenadoma, brez posebnih predhodnih znakov, in je pogosto tako močan, da je videti, kot bi se pes dušil. Močno kašljanje lahko izzive celo bruhanje. Pojavi se lahko izcedek iz oči in nosu.

Kašelj se, podobno kot pri ljudeh, močneje pojavi ob naporih in zvečer oziroma ponoči. Veterinarji zato opozarjajo vse lastnike okuženih psov, naj pes ostane izoliran od ostalih psov. Opominjajo še, da se odsvetujejo tudi fizični napori, dokler pes ni povsem zdrav, namesto običajne ovratnice pa vsaj za ta čas psu namestite oprsnico, da ne boste z zategovanjem vrvice še dodatno izzvali kašlja. Psu omogočite počitek in ga izolirajte od drugih psov, še opozarja. 

Bolezen, ki traja 2–3 tedne, se prenaša kapljično, zato se zelo hitro širi med psi. Inkubacijska doba je 4–10 dni, pes pa je kužen še približno teden dni po preboleli bolezni. Priporoča se, da se pes v tem času ne igra z drugimi psi, ne obiskuje pasje šole in da se s takim psom ne udeležujemo sprehodov tam, kjer je pričakovati več psov.  Cepljeni psi so nekoliko zaščiteni, a se vseeno lahko okužijo. Pri teh se običajno bolezen razvije v milejši obliki. Ob pojavu gnojnega izcedka, izgube apetita in ob produktivnem kašlju ter splošnemu poslabšanju počutja psa in povišani telesni temperaturi je obisk veterinarja nujen.

KAKO POMAGATI PSU?

Med boleznijo je psu treba zagotoviti dovolj hranljivih snovi. Če ga na začetku suha hrana preveč draži, je bolje ponuditi mokro hrano. Psu dodajamo tudi vitamine in minerale za podporo organizmu. 

CEPLJENJA

V želji zagotoviti živalim najboljše pogoje za življenje in druženje z nami, moramo poskrbeti tudi za njihovo zaščito pred najpogostejšimi in za njih pogosto tudi usodnimi nalezljivimi boleznimi.

PSI:

Cepljenje proti steklini je zakonsko predpisano in obvezno. Prvič se mladiča cepi, ko dopolni tri mesece, nato pa je predpisano obnovitveno cepljenje vsak leto. Hkrati ob cepljenju se izvaja dehelmintizacija psov, kar pomeni zatiranje notranjih zajedavcev. Vendar pa je dehelmintizacija enkrat na leto premalo, izvajati jo je treba vsaj 3–4-krat na leto.

Cepljenje proti nalezljivim kužnim boleznim je priporočljivo in za živali zelo koristno. Pse cepimo s kombiniranim cepivom proti pasji kugi, parvovirozi, hepatitisu, kužnem kašlju in leptospirozi. Cepiti je treba začeti že zelo zgodaj, ko psi dopolnijo 6 tednov, če mati ni bila cepljena. Če je bila, pa v 8. tednu starosti mladiča.

Naslednje cepljenje je čez 3–4 tedne, nato pa cepimo v enakih intervalih do 16. tedna starosti. Obnovitveno cepljenje je čez eno leto, nato pa so intervali ponovitve cepljenja – za leptospirozo vsako leto, za ostale bolezni (pasja kuga, parvoviroza, hepatitis in kužni kašelj) pa ob rednih veterinarskih pregledih, tudi do 3 leta.

MAČKE:

Tudi muce začnemo cepiti s kombiniranim cepivom že kmalu po skotitvi. Cepimo jih proti panleukopeniji (mačja kuga) in rinotraheitisu, ki ga povzročata herpes in calici virus. Cepljenje začnemo pri 8. tednih in nato nadaljujemo v razmaku 3–4 tedne do dopolnjenih 16 tednov. Naslednje cepljenje se ponovi čez eno leto, nato pa so intervali ponovitve cepljenja, ob rednih veterinarskih pregledih, tudi do 3 leta.

Pri mačkah, starejših od 16 tednov, cepimo 2-krat v razmaku 3–4 tedne. Cepljenje obnovimo ob dopolnjenem 1. letu, nato običajno po 3 letih. Cepljenje proti levkozi (FeLV virus) začnemo po dopolnjenem 10. tednu starosti in ga nato ponovimo čez 3–4 tedne. Obnovitveno cepljenje sledi po enem letu in nato vsako leto.