Če se z muckami in kužki lahko sprehajamo, jih božamo, negujemo, jih povabimo v posteljo in z njimi odidemo na počitnice, je pri akvarijskih živalih zgodba nekoliko drugačna. Vodne živali v akvariju so lahko prijetna popestritev v naših prostorih. Terjajo nekaj prostora, kar nekaj znanja in dela, a vse skupaj se večkratno povrne.

Več raziskav je že pokazalo, da opazovanje ribic med plavanjem deluje pomirjujoče, oseba se fizično in mentalno spremeni. To je tudi eden od razlogov, zakaj imajo akvarije tudi v čakalnicah nekaterih zobozdravstvenih ordinacij. Kot je potrdila študija, ki so jo izvedli akademiki Nacionalnega morskega muzeja na univerzi Plymouth in na univerzi v Exeterju v Angliji, naj bi se ljudje z opazovanjem rib v čakalnici bolj sprostili in manj prestrašeno vstopili v ordinacijo. Opazovanje rib naj bi zniževalo previsok krvni tlak, umirjalo srčni utrip in delovalo rahlo hipnotično. Več kot je ribic, bolj pomirjujoče naj bi delovalo na posameznika. V času, ko tako zelo hitimo in smo izpostavljeni velikemu stresu, nam postavitev akvarija doma lahko pomeni korak naprej pri iskanju notranjega miru, da ustvarimo v svojem domu nekakšno oazo miru.

Akvarij kot del interierja

Dejstvo je, da akvariji ne le, da delujejo pomirjujoče, ampak predstavljajo krasno popestritev interierja. V dnevni sobi, spalnici, jedilnici, kot predelna stena ... Nešteto je možnosti, kako lahko akvarij vključimo v svoj dom. V prostor, naj bo še tako minimalistično in asketsko opremljen, prinaša toplino, zelenje, življenje nasploh in s tem daje občutek domačnosti.

Kako se lotiti?

Zlata ribica v majhni stekleni bovli ne more biti želja, ki jo starš uresniči otroku, postavi v sobo in pričakuje, da je 'to zdaj to'. Ribice so živa bitja, ki potrebujejo ustrezen prostor, ustrezno hrano, vsaka riba ne more biti v vsakem akvariju in prav za vsako ribico veljajo nekoliko drugačna 'pravila'.

Akvarij

Čeprav nameravate kupiti čisto majhne ribice, si omislite karseda velik akvarij, nekakšen minimum naj bi bil 50-litrski. Večji kot je akvarij, več imajo ribe prostora za plavanje, življenjsko okolje je bolj stabilno in primernejše in lažje se 'prikrijejo' začetniške napake. Cilj je namreč ribi ustvariti življenjsko okolje, ki bo čim bolj podobno njenemu naravnemu. Vsak akvarij mora imeti:
– pokrov,
– filter in
– grelec.

To troje je obvezna oprema, odvisno od sorte organizmov, ki jih v akvarij naselimo, pa izberemo še dodatno potrebno opremo.

V akvarij nasujemo podlago, ki je lahko pesek ali recimo kombinacija hranilne podlage za rastline in peska. Dodamo še kamne, rastline, korenine … Okolje naj bo čim bolj naravno, zato niti ni potrebe, da bi v akvarij postavljali najrazličnejše plastične ladjice ali druge dekorativne elemente. Če že, izberite takšne, ki so izdelani iz naravnih neoporečnih materialov, ribam pa naj ostane dovolj prostora za sproščeno plavanje.  

Pri rastlinah se ne osredotočajte le na videz. Naj bodo naravne, da prihaja do fotosinteze in s tem nastaja kisik.

Vsaka voda ni ustrezna voda

Ribe ne živijo vse v enakem okolju. Voda je na različnih območjih različno trda in različno kisla oziroma alkalna. Organizmi, ki ne živijo v ustreznem okolju, so bolj dovzetni za določene bolezni, imunski sistemi so slabše odporni in ribice lahko poginejo.

Izbira ribic

Vedeti je treba, da vse ribe niso kompatibilne, saj se lahko med seboj žrejo. Praviloma v manjše akvarije naseljujemo kozice in manjše ribice, večje ribe pa naselimo v večje akvarije. Ob predpostavki, da imate dovolj zmogljiv filter, veliko rastlin in redno menjavate vodo v akvariju, upoštevajte naslednje razmerje:

► Ribice do 5 cm: 1l vode na 1 cm dolžine ribe. Za 10 5-centimetrskih ribic torej potrebujemo 50-litrski akvarij.

► Ribice nad 5 cm: 1,5l vode na 1 cm dolžine ribice. Če izberemo vrsto, ki živi v jatah, moramo misliti tudi na to, upoštevati pa je treba dolžino odrasle ribice.

 A preden v akvarij naselite ribice, morate najprej skozi proces t. i. ciklanja akvarija.

► PREBERITE: Vse, kar morate vedeti, če kupujete želvico

Ciklanje akvarija

Ciklanje (ali tudi utekanje) je proces, v katerem se v akvariju vzpostavi dušični cikel. Faza traja približno mesec dni, saj približno toliko časa potrebujejo koristne bakterije, da se naselijo in v zadostnem številu razmnožijo v filtru in akvariju, da so sposobne razgrajevati škodljive dušikove spojine. In kako te dušikove spojine sploh nastajajo? Nastajajo iz odpadnih snovi, ki jih proizvajajo živi organizmi v akvariju (ribice, rastline …), torej iztrebkov, odmrlih delov rastlin … Koristne bakterije povzročijo, da se škodljivi amonijak in nitrit pretvorita v nitrate, ki v dopustnih količinah niso tako škodljivi. Stanje preverjamo s testi. Zadevo lahko pospešimo tako, da v akvarij, v katerem še ni ribic in drugih živalic, natresemo vsak dan nekaj ribje hrane, ki razpada in predstavlja 'hrano' za bakterije, da se hitreje množijo.

Da nitratov ni preveč, nato nadziramo tako, da izvajamo delne menjave vode, in sicer to pomeni, da približno 1-krat tedensko zamenjamo od ¼ do ½ vode v akvariju, odvisno od tega, koliko organizmov imamo v akvariju in kako velik je akvarij. Vodo, ki jo bomo dodali, je dobro pustiti stati vsaj 24 ur, preden jo vlijemo v akvarij, da izničimo morebitno previsoko vsebnost klora.

Čiščenje akvarija

Ko menjamo vodo, hkrati izkoristimo še za to, da prečistimo pesek, ga prezračimo, odstranimo odvečen biološki material.

► PREBERITE: Kako pravilno očistiti akvarij?