Si predstavljate, da bi vas zaprli v nek prostor, kjer ne bi imeli stika z drugimi ljudmi? Zelo hitro bi vaše zdravje začelo pešati, najprej seveda psihološko in duševno, posledično pa tudi splošno zdravje. Ljudje smo družbena bitja in potrebujemo stik z drugimi ljudmi. A pri tem nismo noben unikat – tudi številne živali namreč za svoj zdrav razvoj potrebujejo redne stike s primerki svoje vrste. Ne glede na to, koliko pozornosti namenjate svojemu domačemu ljubljenčku, pa nekatere vrste potrebujejo tudi stik s sebi enakimi. Onemogočanje živalim, ki so po naravi družabne, druženje s "prijatelji" lastne vrste v Švici razumejo kot kršenje njihovih pravic in celo krutost do živali.

Prav ste prebrali – v Švici imajo tudi živali svoje "socialne pravice". A to pravilo o posedovanju več kot enega primerka ne velja za vse živali, pač pa za določene vrste, ki v naravi vedno živijo v jatah, čredah ali krdelih. Denimo morski prašički, podgane, skakači, miši, papige in tudi zlate ribice. "Od leta 2008 švicarska zakonodaja o dobrobiti živali zagotavlja, da morajo biti živali, ki so družabne narave, vedno v skupinah ali vsaj v paru. Izjeme so psi, mačke in zajci. Psi morajo imeti ustrezen kontakt z ljudmi in kolikor je le možno z drugimi psi na dnevni ravni. Mačke morajo vsakodnevno imeti stik z ljudmi ali vizualni kontakt z drugimi mačkami. Zajci lahko živijo sami, vendar šele po prvih osmih tednih življenja. Toda, ker so so zajci družbene živali, morajo biti v sobi z drugimi živalmi iste vrste, kjer je zagotovljen vsaj vizualni in vohalni kontakt med živalmi. Pravilnik o dobrobiti živali definira, koliko živali neke vrste morajo lastniki imeti, če želijo imeti neko žival. Ta pravilnik je vključen v zakonodajo o dobrobiti živali," je za Dom in vrt pojasnila pravnica Michelle Richner iz švicarske organizacije Tier im Recht (Živali v pravu), ki deluje na področju pravic za živali.

Pravilnik so v zakonodajo vključili zaradi znanstvenih dokazov, da nekatere živali trpijo v izolaciji. "Cilj je bil, da vključimo najnovejša znanstvena dognanja v trenutno zakonodajo. To je pomenilo vključitev naprednih določb, kot je norma, ki prepoveduje lastnikom hišnih ljubljenčkov, da si lastijo le en primerek vrste, ki veljajo za jatne, tropne ali čredne. Sprememba zakonodaje je tudi vpeljala različne obveznosti glede vzgoje."

Lastniki, ki zakonodajo spoštujejo in imajo doma po dva morska prašička, pa se še vedno lahko znajdejo v zagati, ko eden od primerkov umre. Zelo malo je namreč verjetno, da bi obe živali umrli istočasno. A podjetni Švicarji so tudi za takšne primere našli rešitev, saj je mogoče najeti morskega prašička, ki osamljenemu hišnemu ljubljenčku dela družbo do konca njegovega življenja ali pa dokler mu lastniki ne kupijo novega prijatelja.

Organizacija Tier im Recht spremlja tudi vse sodne procese na področju zakonodaje o dobrobiti živali in vzdržuje bazo vseh odločb od leta 1981, ki jasno kaže, da Švica resno pristopa k tej problematiki. Med odločbami je tudi kar nekaj takšnih, ki se nanašajo na kršitve glede pravil o lastništvu družabnih vrst živali. Kazni za te kršitve pa so ponavadi denarne.

Lastništvo hišnih ljubljenčkov in upoštevanje pravilnika sicer ni predmet redne inšpekcije, preverijo ga le, če nekdo poda prijavo o kršitvi. "Pristojne oblasti so tako močno odvisne od opozoril javnosti glede kršenja zakonodaje o dobrobiti živali. Kdor koli lahko prijavi kršenje dobrobiti živali pristojnim oblastem, to pa sta lokalna policija in veterinarska služba. Pravzaprav so oblasti odvisne od prijav ljudi, zato si ti ne bi smeli zatiskati oči, ko opazijo kršenje dobrobiti živali," je pojasnila Richnerjeva.

Richnerjeva je izpostavila dva lanska primera. V enem primeru je lastnik sedem ptic zadrževal izolirane v kletkah, čeprav je šlo za jatne vrste ptic. Poleg tega lastnik ni upošteval še nekaterih drugih obveznosti do živali in je ptice zadrževal v neprimernih prostorih, kjer so imele premalo krme in premalo dodatkov za njihove aktivnosti. Za te kršitve mu je sodišče izreklo globo v višini 700 švicarskih frankov. Drugi primer iz istega leta pa se je nanašal na to, da je imel lastnik doma le eno sivoglavo papigo, čeprav ta vrsta ponavadi živi v jati. Kazen za prekršek je bila 750 švicarskih frankov. "Kot pri mnogih drugih primerih kršenja zakonodaje o živalih sta ta dva primera bila označena za manjše prekrške, čeprav izolacija družabnih vrst živali lahko povzroči resno psihološko in fizično škodo pri živali in bi jo morali obravnavati kot kruto ravnanje do živali in torej kot resno kaznivo dejanje," je prepričana pravna zagovornica živali.

V lanskem letu je bila sicer povprečna izrečena globa za kršitve zakonodaje o dobrobiti živali malo manj kot 500 švicarskih frankov, najvišja globa pa je bila 8000 švicarskih frankov.