Dominvrt.si
Miš

Previdno pri delu na vrtu, v porastu je mišja mrzlica

STA, B.R.
15. 04. 2021 09.17
0

Epidemiologi opažajo večje število prijavljenih primerov mišje mrzlice. Od začetka januarja je bilo prijavljenih 47 primerov. Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuška Čakš Jager je zato pozvala k previdnosti ob opravilih, kjer bi lahko prišli v stik z mišjimi iztrebki, na primer pri čiščenju kleti in drvarnic.

Na novinarski konferenci je Čakšova dodala še, da spomladi mnogi delajo na vrtovih ali začnejo čistiti kleti in drvarnice, pri tem pa se lahko okužijo preko mišjih iztrebkov in z vdihavanja virusa iz teh iztrebkov, denimo ob dvigovanju prahu. Tako ljudi poziva, naj bodo previdni pri čiščenju dlje časa zaprtih prostorov. Uporabijo naj rokavice, si zaščitijo obraz in temeljito prezračijo prostor, površine, kjer so bili iztrebki ali mrtve miši, pa razkužijo. Predvsem pa je treba biti po njenih besedah pozoren na dvigovanje prahu.

Bolezen poteka z vročino, slabim počutjem in številnimi znaki, ob katerih bi lahko posumili tudi na covid-19. Zato svetuje, da ob morebitnem pojavu simptomov zdravniku povemo, ali smo opravljali kakršno koli aktivnost, pri kateri bi se lahko okužili z virusom mišje mrzlice, da bo pozoren tudi na to.

Pozor pri delu na vrtu ali v gozdu.
Pozor pri delu na vrtu ali v gozdu. FOTO: Dreamstime

Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom oziroma mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Bolezen se z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki se nahajajo v izločkih glodavcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka.

Inkubacijska doba

Čas od okužbe do nastanka znakov bolezni je običajno 2 do 4 tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev.

Način prenosa

Povzročitelj kroži v naravnih  žariščih  predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci.  Povečano število obolenj je običajno povezano z  povečanim številom miši in podobnih glodavcev.

Ljudje smo naključni gostitelji virusa. Predpostavljajo, da se bolezen z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov glodavcev (seč, iztrebki in slina). S temi iztrebki se okužijo hrana, voda in okolje.

Dovzetnost za okužbe

Bolezen se običajno pojavlja v pomladansko-poletnih in jesenskih mesecih, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma opravljajo delo na polju in v gozdu.

Pogosto je povezana z opravili na vrtu in polju, z dejavnostmi v naravi – taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, in rekreacijo – oziroma s čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in/ali iztrebki glodavcev. Bolezen se pogosteje pojavlja na podeželju, prisotna pa je tudi v mestih, kjer  glodavci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh in skladiščih.

Bolezen se običajno pojavlja v pomladansko-poletnih in jesenskih mesecih.
Bolezen se običajno pojavlja v pomladansko-poletnih in jesenskih mesecih. FOTO: Dreamstime

Nasveti za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice

V domačem okolju:

– poskrbimo, da glodavcem preprečimo vstop v hišo,

– poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev,

– živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe,

– izvajamo redno deratizacijo.

Pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov upoštevamo naslednje:

– pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo prostor, tako da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 min. V času prezračevanja nismo v prostoru;

– med tem pripravimo raztopino klornega razkužila, tako da eno enoto razkužila (npr. varekine), zmešamo z devetimi  enotami vode. Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca;

– površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Lahko uporabimo pršilke porabljenih čistilnih sredstev. Minimalni čas delovanja razkužila je 5 minut;

– pri delu si zaščitimo roke z rokavicami iz lateksa. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo, jih damo v vrečko in odvržemo med komunalne odpadke Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov razkužimo še ostale  površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni;

Poskrbimo, da glodavcem preprečimo vstop v hišo.
Poskrbimo, da glodavcem preprečimo vstop v hišo. FOTO: Dreamstime

– po razkuževanju je treba prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem pazimo, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodavcev in njihovi ostanki;

– po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom.

Pri bivanju v naravi:

– pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci,

– hrane ne puščamo na tleh,

– ne pijemo vode iz izvirov v naravi,

– ne poležavamo na golih tleh,

– skrbimo za higieno rok.

Preberite še:

9 stvari, ki jih miši ne želijo, da jih veste 
Preberi še
9 stvari, ki jih miši ne želijo, da jih veste 
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Dominvrt.si, Vse pravice pridržane Verzija: 698