Glede na statistike več kot polovica psov zboli za enim od rakov, ki pa ni nujno usoden, res pa je, da zaradi rakavih obolenj umre večina psov po 10. letu starosti. Tumorji nastanejo zaradi nenadzorovane delitve celic. V primeru rakavih obolenj govorimo o malignih tumorjih, ki so nevarni zato, ker se novonastale celice vraščajo v okolna tkiva in motijo njihovo delovanje. Velikokrat se zgodi tudi, da se preko limfe in krvi prenesejo v organe, tam pa nastanejo novi tumorji oziroma metastaze ali zasevki. Vzroki za večino rakavih tumorjev so pogosto neznani, res pa je, da jih lahko sprožijo številni dejavniki, med drugim starost, neustrezna prehrana, dolgotrajna izpostavljenost kemičnim snovem in visokim dozam sevanja, ultravijolični žarki ...

Najpogostejši rakavi tumorji pri psih

Kožni tumorji

Kožne tumorje pri psih lastniki oziroma skrbniki najhitreje opazijo in so tudi najpogostejši, na sreča pa je le slaba tretjina malignih. Lahko jih zatipamo med božanjem v obliki manjše zatrdline, ki zelo hitro raste. Njpogostejši benigni tumorji pri psih so lipomi, ki so lahko zelo veliki in težave povzročajo predvsem z vraščanjem v okoliško tkivo, medtem ko so najbolj nevarni maligni tumorji, ki jih lahko zatipamo pod kožo, sarkomi. Ti so precej pogosti, rastejo agresivno in uničujejo okoliško tkivo. Tudi pri psih se tako kot pri ljudeh pojavlja kožni tumor melanom, ki naj bi predstavljal nekje od 5 do 7 odstotkov vseh kožnih tumorjev. Gre za tumor temnih pigmentnih celic kože (melanociti), bolj nagnjeni k tem tumorjem pa so temnejši psi. Najbolj nevarni melanomi so tisti, ki se pojavljajo v ustni votlini, na spodnjem delu okončin ali tisti, ki se širijo do bezgavk. Če pri svojem kosmatincu zatipate bulico ali spremembne na koži, obiščite veterinarja, ki bo s pomočjo biopsije ugotovil, ali gre za maligni tumor in odredil ustrezen način zdravljenja. Največkrat je potrebna kirurška odstranitev, ki pa jo po potrebi kombinirajo s kemoterapijo in obsevanjem. Tudi benigne tumorje odstranijo kururško.

Ta vrsta tumorjev se najpogosteje pojavlja pri nesteriliziranih psicah. Nekoč je bilo tovrstnih obolenj več, dandanes pa se zaradi zgodnje sterilizacije odstotek obolelih zmanjšuje. Znano je namreč, da je možnost nastanka tumorja na mlečni žlezi pri psicah, ki so bile sterilizirane pred prvo gonitvijo, skoraj nična. Sicer pa se ti tumorji ponavadi pojavljajo po 6. letu starosti, najpogosteje pa pri samicah, starih med 9 in 11 let, pogosteje pri debelejših in pri določenih pasmah (nemški ovčar, pudelj, ptičar ...) Tumorje odstranijo operativno, v primeru kasnejšega odkritja pa je potrebna kemoterapija. V približno polovici primerov se rak razširi tudi drugam (metastaze), največkrat v bezgavke in pljuča.

Kostni tumorji

Najpogosteje (a ne vedno) se kostni tumorji pojavijo pri velikih pasmah, sploh pri nemških dogah, lahko pa so tako primarni kot sekundarni, torej metastaze. S histološkega vidika so ti tumorji različni sarkomi (odvisno od kod izhajajo – iz kosti, hrustanca ...), največkrat pa gre za osteosarkome. Prizadenejo lahko različne dele telesa, predvsem pa dolge kosti okončin, kosti kolena, zapestja in ramenskega obroča. Prvi znak je šepanje psa in izboklina okoli prizadetega območja. Ker gre za zelo agresivno obliko tumorja, ki se hitro širi, je nujno ob prvih znakih obiskati veterinarja. Zdravljenje je operativno v kombinaciji s kemoterapijo, žal pa zaradi hitrega širjenja na druga tkiva tudi velikokrat neuspešno.

Limfomi

V tem primeru gre za maligno obolenje limfatičnega tkiva – limfatične celice se začnejo nenadzorovano deliti. Ta oblika raka, ki je moimogrede zelo agresivna, je pri psih 2 do 5-krat bolj pogosta kot pri ljudeh, pravzaprav gre za najbolj pogosto rakavo obolenje pri psih. Prizadene vranico, jetra, bezgavke in druge organe, kasneje celo kostni mozeg. Če opazimo povečane bezgavke, pes pa je brezvoljen in brez apetita, to kaže na periferni limfom, medtem ko bruhanje, bolečina v trebuhu, driska in oteženo dihanje kažejo na notranji limfom. V kolikor veterinar dovolj zgodaj diagnosticira obolenje, je limfom večinoma ozdravljiv, zdravi pa se s kemoterapijo.

To je le nekaj oblik tumorjev, ki se pri naših štirinožnih prijateljih največkrat pojavijo, seznam pa se tu še zdaleč ne konča. Do določene mere lahko nekatere tumore preprečimo. Kor rečeno z zgodnjo sterilizacijo psice skoraj popolnoma preprečimo pojav tumorjev mlečne žleze. Z uravnoteženo prehrano, čim manjšo izpostavljenostjo škodljivim snovem ter redno telesno aktivnostjo ravno tako lahko zmanjšamo tveganje za pojav rakavih obolenj. Smiselno je preučiti potrebe posamezne pasme, nekatere so namreč bolj nagnjene k določenim boleznim ali pa potrebujejo več nekaterih hranil kot druge. V primeru kakršnih koli sprememb pri psu pa se je najbolje posvetovati z veterinarjem, ki bo psa pregledal in ugotovil, ali gre morda za rakavo obolenje ali ne ter predpisal ustrezno zdravljenje.